Naraščajoče število obolelih s covidom-19 je spet pozornost javnosti usmerilo v pripravljenost slovenskih bolnišnic. Kot je bilo v zadnjih dneh večkrat izpostavljeno, bo glavna težava pri spopadanju s četrtim valom zagotavljanje dovolj velikega števila zdravstvenega in negovalnega osebja in šele nato dovolj veliko število postelj. Ob omembi stisk, s katerimi se spopada zdravstvo, pa je zagotovo najbolj žalostno, da infekcijska klinika v Ljubljani, ki vodi boj proti bolezni, ki hromi naše življenje, še vedno deluje v pogojih, v katerih ne bi smela delovati nobena zdravstvena ustanova. Kot je bilo že večkrat omenjeno, je del stavbe potresno nevaren, fasada je praktično uničena, prezračevanje je neprimerno, prostori so stari in dotrajani, predvsem pa je prostora premalo.
Nemogoči pogoji dela
O tem, kako poteka delo in kakšno je bivanje v kliniki, nam je te dni zaupala ena od prebolevnic covida-19, ki je zaradi posledic okužbe potrebovala dodatne preiskave. »Da so me pregledali, sem morala zdravniku posoditi mobilni telefon, da je lahko uporabil svetilko, ugotovitve pregleda pa si je zapisoval kar na prtiček,« nam je zaupala. Poslala nam je tudi posnetek cene prenosne klimatske naprave, katere odvod je speljan kar skozi okno. Bralka je delo in zavzetost zdravnikov in zdravnic pohvalila, a razmere, v katerih delajo, so jo osupnile. »Kot bi bili v nekem drugem stoletju,« je komentirala doživeto.
Denar se je našel
Potem ko je ob začetku epidemije takratni minister za zdravje Tomaž Gantar trdil, da denarja za prenovo ali gradnjo nove klinike ni, se bo ta, kot kaže, tudi s pomočjo sredstev iz evropskega sklada za odpornost in razvoj, le našel. Potem ko se je razmišljalo o tem, ali graditi novo kliniko ali prenoviti in razširiti staro, so se na UKC Ljubljana odločili za dozidavo k obstoječim objektom, ki bo potekala v dveh fazah. Marca je bil tako objavljen razpis, ki poteka v dveh fazah. Prav tako v dveh fazah poteka razpis za idejno rešitev. Prva se je zaključila junija, druga bi se morala avgusta, a so roke za oddajo rešitev večkrat podaljšali; tako je zdaj rok za oddajo 15. september. Sledita ocenjevanje in izbor najboljše rešitve. Po izboru projektanta sledita projektiranje in javni natečaj za izbor izvajalca. Začetek gradnje je predviden v juniju 2023, vselitev je predvidena v februarju 2026, zaključek gradnje pa do konca leta 2025, so nam povedali v UKC Ljubljana. Pozno jeseni bodo v kliničnem centru pripravili tudi razstavo izbrane in nagrajenih rešitev. Celoten projekt obnove in gradnje je ocenjen na 90 milijonov evrov.
Gradnja v času epidemije
Ob načrtovanju prenove in razširitve se projektanti srečujejo s številnimi izzivi. V prvi fazi sta namreč predvideni gradnja prizidka in njegova navezava na obstoječi objekt, nato pa obnova in razširitev obstoječe stavbe, možno pa je tudi, da bodo obstoječo stavbo zaradi dotrajanosti podrli in zgradili novo. V prvi fazi bo infekcijska klinika pridobila izjemno pomembne oddelke, kot so urgenca, intenzivna terapija in 24-urna bolnišnica. Vzpostavili naj bi tudi oddelek za zelo nalezljive bolezni. V kolikšni meri bodo gradbena in rušitvena dela vplivala na delovanje klinike, bo odvisno od izbrane rešitve, brez selitve določenih oddelkov in delno okrnjenega delovanja pa verjetno ne bo šlo. Glede na to, da je infekcijska klinika že pred pojavom epidemije covida-19 v sezoni respiratornih obolenj pokala po šivih in so bolniki ležali tudi na hodnikih, bo izvedba projekta ogromen izziv. Kot so nam povedali v UKC Ljubljana, epidemija trenutno še ne vpliva na časovnico izvedbe projekta.
