V nedavnem intervjuju smo predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidijo Jerkič vprašali, ali v Sloveniji imamo tako imenovane rumene sindikate, torej sindikate, ki zgolj na videz delujejo v interesu delavcev, v resnici pa so pod vplivom ali celo na plačilni listi vodstva podjetja ali politike. Jerkičeva je na vprašanje odgovorila, da verjetno koga imamo, vendar ne zna postreči z dokazi. Ker po njeni definiciji rumeni sindikalist mora biti neposredno financiran »od zgoraj«, lahko trdi, da vsaj takšnih sindikatov pod okriljem ZSSS ni, kar se pa tiče »zlizanosti« z vodilnimi v podjetju, je zelo zadržana do takšnih ocen. Iz lastnih izkušenj pove, da se je tudi sama morala otepati očitkov o »zlizanosti«, samo zato, ker se je sestala z direktorjem podjetja. »So stvari, o katerih se je treba pogovarjati z vodstvom, saj ne bosta pomagala vratar ali čistilka,« pravi.
Meje sindikalizma
Povod za vprašanje, ki smo ga naslovili na prvo sindikalistko Slovenije, je bilo nedavno odpuščanje Mateja Jemca, sekretarja gorenjske območne organizacije ZSSS, ki je bil odpuščen iz poslovnih razlogov, kot pa je dejal generalni sekretar ZSSS Boštjan Medik sam, bi mu lahko pogodbo o zaposlitvi prekinil tudi iz krivdnih razlogov. Iz Medikovih besed je razbrati, da sta obe stvari povezani, saj Jemca predstavi kot sicer »super sindikalista do ljudi«, a »se ni znal omejiti na svoje delo«. Jemčeve intervencije znotraj sindikatov, kjer je sam opažal nepravice, so po Medikovih trditvah gorenjsko območno organizacijo stale članarine, vodstvu ZSSS pa povzročale preglavice. Medik za Jemca pravi, da je v podjetjih »vedno znova našel« nezadovoljne delavce in z njimi ustanavljal ločene sindikate. »Vedno znova je on ocenil, da je neki predsednik sindikata rumen, da ga je treba rušiti,« pove in doda, da je bil tudi sam kot pravnik znotraj ZSSS v stiku z nezadovoljnimi člani sindikata, a jim je vedno znova predstavil le njihove pravne možnosti, rekoč, da je njegovo delo, da sodeluje z demokratično izvoljenim predsednikom, ne glede na morebitne pomisleke dela članstva.
Jemec zavrača obtožbe
Jemec je v pogovoru za Svet24 te obtožbe zavrnil, rekoč, da je v svoji karieri postopal prav tako kot njegov pravniški kolega Medik, a v primerih komunalnih podjetij v Domžalah in na Bledu mu vest tega ni dopuščala. Kot pojasnjuje, se je v zgodbo znotraj domžalskega Prodnika vpletel, saj je videl, da se je tamkajšnji sindikalist aktivno zoperstavil sodelavcem, ki so se borili za to, da bi agencijski delavci uživali vse pravice, ki jim pripadajo. Tak način dela se Mediku zdi povsem nesprejemljiv, saj je tako Jemec po njegovih besedah ravnal ne zgolj zunaj meja svoje območne organizacije, temveč je v komunalnem podjetju za potrebe boja ustanavljal sindikat vzgoje in izobraževanja (VIR). Proti volji glavnega sindikalista se je Jemec postavil tudi v blejskem komunalnem podjetju, kjer pa je, po lastnih besedah, tako stopil v bran žvižgačici, ki je opozarjala na korupcijo.
Boštjan Medik kljub obljubam, da bo to storil že ob koncu lanskega poletja, še vedno ni sklical konference gorenjske območne organizacije.
Delo za odvetnike
S še največ nejevolje Medik opisuje dogajanje znotraj sindikata VIR, kjer potekajo interni boji glede oblikovanja vodstva, zaradi česar je nesojena sekretarka Ana Jakopič napovedala, da bodo celo zapustili Dom sindikatov na Dalmatinovi 4, češ da Medik in ostali iz ZSSS omejujejo svobodo sindikalizma, medtem ko na drugo stran letijo očitki o nezakonitem delovanju. V zgodbo so se vpletli celo odvetniki, Medik pa Jemcu v vsem tem očita, da je povsem izven dovoljenih okvirjev in v delovnem času sodeloval na sporni seji glavnega odbora, za katero sam trdi, da je potekala v času njegovega dopusta; poudarja, da je bil tam prisoten po pooblastilu gorenjske sindikaliste sindikataVIR. Vsi ti dogodki bi po prepričanju Medika tako zadostovali za odpustitev Jemca iz krivdnih razlogov, a tudi »poslovni razlogi obstajajo in so utemeljeni«, pravi generalni sekretar ZSSS, ki se sklicuje na padec članarin, glede katerega prav tako prihaja do različnih interpretacij, o katerih smo in še bomo poročali v časopisu Svet24. Kot pravi Medik, je šel po tej poti zato, ker je vzel v obzir Jemčev socialni položaj – njegova noseča žena je brezposelna, kljub temu pa se bo očitno celotna zadeva znašla pred sodiščem, kjer bosta sprti strani dokazovali svoj prav.
Po Jemčevih besedah se je v dogajanje v domžalskem komunalnem podjetju aktivno vključil po tem, ko je sindikalist Boštjan Novak grozil delavcem, da bodo imeli probleme, če se včlanijo v novi sindikat.
Še prej bodo soočenja stekla znotraj družine sindikatov; jutri bo potekala seja nadzornega odbora Območne organizacije ZSSS Gorenjske, čemur bo sledila tudi konferenca Gorenjske, ki zamuja že eno leto. Odpoved Mateju Jemcu bo na dnevnem redu obeh srečanj, ni izključeno, da bodo sklepi odprli več vprašanj kot dali odgovorov.
