Ko sva se zadnjič pogovarjala, je bila pomlad, šolsko leto se je zaključevalo. Takrat ste dejali, da vaše življenje v delu, v katerem ste ravnatelj in predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije, ni lahko.
Spomnim se tega. Govoril sem, da smo pod velikimi pritiski, ki so posledica delitev, saj imajo ljudje različna stališča glede ukrepov zaradi virusa v šolah. Eni so proti njim, drugi za. Ob tem smo razdeljeni še na tiste, ki mislijo bolj levo, in na tiste, ki mislijo bolj desno, pa še kaj tretjega bi se našlo. Včasih je zato res težko delati, saj imamo dva čisto diametralno nasprotna pola, mi pa smo v sredini, in to se je takrat, zdaj pa ni nič drugače, močno izražalo.
Torej zdaj življenje ni nič lažje?
Ne. Med drugim po šolah še vedno prejemamo pisma staršev, od njihovih odvetnikov pa grožnje. Eni nam grozijo s kazenskimi ovadbami, drugi z ustavnim sodiščem, zgolj zato ker na svojih šolah izvajamo ukrepe, ki jih predpisuje vlada. Ravno preden sva začela govoriti, sem vrgel stran eno od takih pisem. Poslala mi ga je neka gospa z Jesenic. V njem me poziva, naj vsem ravnateljem pošljem okrožnico, naj spoštujejo zakonodajo, ker zdaj, ko šole nalagamo nošenje mask, testiranje in nekatere druge ukrepe, ravnamo protizakonito. Ampak ponavljam, ne vem kolikič že, da če vlada sprejme odlok, je treba ravnanja, določena v njem, spoštovati. To je naša dolžnost, vse dokler odlok velja ali ga sodišče ne razveljavi, smo se ga dolžni držati. To pa očitno marsikomu, tudi marsikateremu učitelju in žal ravnatelju, ni jasno.
Pred kratkim je precej praha dvignil ravnatelj OŠ Prebold Peter Žurej, ko je ministrstvo za izobraževanje prosil za znanstvene dokaze o virusih kot povzročiteljih bolezni, študije o varnosti in učinkovitosti povečane rabe razkužil, mask in drugih ukrepov. S to svojo potezo je dal vedeti, da dvomi o učinkovitosti ukrepov in celo obstoju covida-19. Zanimivo je, da uživa toliko podpore. Pred sredino sejo sveta šole mu je namreč prišlo zaploskat 200 ljudi.
Na tem zboru se je nazorno videlo, kaj je temeljni problem, s katerim se srečuje ne samo Slovenija, ampak ves svet med korono in sicer, da nek del splošne javnosti meni, da ve več kot vsa stroka – zdravniki, mikrobiologi, virologi, epidemiologi in drugi. Mislijo, da če so prebrali nekaj facebook zapisov, da so se srečali z resnico o bolezni covid-19 in vsem, povezanim z njo. Pa se niso. Oni ne preverjajo verodostojnosti informacij, virov, avtorjev vsebin, ki jih srečujejo predvsem na družbenih omrežjih. Zanje so novice, ki vključujejo dejstva in študije, ki prihajajo od znanstvenikov najvišjega profila, brezpredmetne. Bom kar neposreden: to, čemur sem bil priča na Preboldu, obnašanje in kultura tam zbranih, je bilo neverjetno primitivno. Taka je realnost. Z žalostjo sem opazoval ta dogodek.
Kako boste potem uravnavali ta dva pola: starše, ki nimajo težav s sprejemanjem ukrepov, in tiste, ki so v glavnem proti njim?
Trudimo se, da se s starši veliko pogovarjamo. Skupaj iščemo razloge in vzroke, zakaj so nečemu v povezavi z virusom in ukrepi nenaklonjeni. Potem se poskušamo uskladiti, najti rešitve. Ni nujno, da nam vedno uspe. Prejšnje šolsko leto smo denimo imeli primer staršev, ki so odklanjali, da bi njihovi otroci nosili maske v šolskem okolju, čeprav je vladni odlok to veleval. Morali smo vplesti celo ustrezne pristojne službe, konkretno zdravstveni inšpektorat, da bi zadevo rešili. Pričakovali smo, da so bodo odzvali, nam tudi pojasnili, ali so zadržki za uporabo mask, ki jih imajo starši, upravičeni, pa ni bilo od njih nobenega glasu.
Ampak saj vi se ne morete kar tako kot ravnatelj avtonomno odločiti, da odloka ali kakšnega njegovega konkretnega dela v svoji šoli ne boste spoštovali. Ali starši tega ne razumejo?
Kot pravite, mi moramo upoštevati zakonodajo, ravnati v skladu z njo. Nimam težav s tem, da ne bi razumel smisla v tem, kar nam nalagajo. Menim namreč, da so strokovnjaki s področja zdravstva in znanstveniki določili le take ukrepe, ki so nujno potrebni za zaščito naše mladine. Nimam zadržkov do spoštovanja teh pravil. Ne kot državljan ne kot nekdo, ki je zaposlen v šolstvu. Zdaj se dogaja, da se nekateri starši, ki se niso pripravljeni držati tega, kar nalaga država, nagibajo k temu, da bi svoje otroke šolali doma. Na državi oziroma ministrstvu, ki je v tem delu malo zaspalo, pa je, da zagotovi enakost za tiste, ki se bodo izobraževali v šoli, in tiste, ki bodo doma. Ministrica Kustečeva namreč govori, da je treba zagotoviti enake pogoje izobraževanja za vse. Ampak dejstvo je, da tega ne bo mogoče izpolniti. Tisti, ki se šolajo doma, bodo namreč imeli bistveno ožji nabor predmetov, iz katerih bodo konec leta opravljali izpite, kot tisti, ki bodo prisostvovali običajnemu pouku. Torej bodo šolarji, ki se šolajo doma, pridobivali ocene iz manj predmetov kot njihovi vrstniki pri običajnem pouku, torej bodo slednji na slabšem.
Kako zadovoljni ste s tem, kako je pristojno ministrstvo poleti usmerjalo priprave na novo šolsko leto?
Nisem zadovoljen. Ker ni bilo nobenih opravičljiv razlogov za to, da bi do zadnjega trenutka, do pred nekaj dni, ko smo tik pred začetkom šolskega leta, ministrstvo čakalo, da nam da informacije, navodila, ki jih potrebujemo. Lani marca smo si lahko privoščili, da stvari niso bile nemudoma urejene in določene, ker smo se ravno soočali z novo boleznijo, vendar je bilo že potem septembra, v naslednjem šolskem letu, toliko znanega o virusu in preprečitvi njegovega širjenja, da bi morale stvari z usmerjanjem izobraževanja s strani pristojnih teči gladko. Pa niso. Zdaj, po letu in pol korone, pa si res ne bi smeli več privoščiti, da se ministrstvo aktivira en teden pred začetkom pouka. Ključne informacije o tem, kako bo potekalo šolsko leto, smo tako prejeli šele pred nekaj dnevi. S tem da smo vprašanja, na katera smo želeli prejeti za nas pomembne odgovore, da bi se lahko v miru in temeljito pripravili na pouk v času zdravstvene krize, nanje naslavljali že več mesecev. Kako označiti tak pristop, pa naj si vsak odgovori sam. Dodal bi le še, da so naši avstrijski in nemški kolegi navodila za pouk v novem šolskem letu prejeli že v začetku avgusta.
Saj to, da tik pred začetkom šolskega leta ni bilo jasno, kako bo potekal pouk, je tudi eden od glavnih razlogov, zakaj bodo zoper Simono Kustec, šolsko ministrico, vložili interpelacijo.
Na vprašanje, ali sem za to, da se ministrico razreši, ali ne, ne bi odgovoril. Imenovanje ali razrešitev kateregakoli ministra je političen akt. Mi lahko samo opozarjamo na morebitne neustreznosti v zvezi z delovanjem omenjenega resorja, pod katerega spadamo, ali pa jih hvalimo. Ni na nas, da predlagamo razrešitve, niti imenovanja. Vemo pa, kako je z interpelacijami pod različnimi vladami; če je koalicija dovolj močna oziroma številna, vsak minister interpelacijo preživi. So bili ministri, ki so bili objektivno krivi za »nekaj«, pa jim je koalicija zaščitila hrbet.
Kaj je vaša, če gledamo čas vse od lanskega marca do danes, največja kritika za ministrstvo za izobraževanje in to, kako je vodilo šolstvo v času koronakrize?
Počasnost pri reševanju vsega, kar zadeva ukrepe, ki smo jih deležni v šolah. Kritika pravzaprav leti na celotno vlado. To smo ves čas opozarjali, da ne moremo biti uspešni v izvajanju izobraževalnega procesa, če dobivamo okrožnice, kako naj pouk poteka, v petek zvečer za ponedeljek.
Kaj se trenutno dogaja na šolah?
Ker smo konkretne informacije o novem šolskem letu dobili šele pred kratkim, smo se poleti šole morale pripravljati na več mogočih scenarijev poteka pouka, ne samo na enega, kar je zelo slabo. To pa zato, ker smo energijo (po)kurili za toliko različnih variant, namesto da bi se posvetili eni. Tisti, ki se bo izvajala. Zdaj vemo, da bo pouk potekal po modelu B. Poudarjam, da bi bile zadeve precej boljše, če bi v začetku avgusta dobili vse usmeritve. Že tako ali tako se je v času koronakrize izkazalo, da je izobraževanje izredno strogo centraliziran sistem, tako kot v času realsocializma. Čeprav nenehno govorijo o avtonomiji šolskega prostora, se je med covidom jasno pokazalo, da avtonomije ni, kajti tako kot se odločijo v Ljubljani, moramo delati povsod po Sloveniji, ne glede na to, da je lokalna slika lahko zelo različna.
Kaj je trenutno največji izziv?
Več jih je. Eden od teh so urniki. Namesto da bi jih učitelji že dobili v roke, se ti šele postavljajo. Prej se niso mogli, ker ni bilo informacij, na kakšen način bo potekalo delo. Da bo potekalo po modelu B, smo izvedeli šele prejšnji teden. Poleg tega ta model malo odstopa od običajnega modela B, zato smo morali prilagajati že prej vnešene parametre v programe, ki nam računajo razporeditev ur. Posledica tega je, da do zadnjega trenutka nismo mogli »zapreti« kadrovske slike, saj bi se lahko zgodilo, da bi bilo potrebnih več ur na primer pri športni vzgoji, ker jo je treba izvajati na način, da se učenci ne združujejo. Zaradi tega bi lahko prišlo do potrebe po zaposlitvi še kakšnega učitelja, da se nam vse izide. To so praktične težave, ki zahtevajo veliko energije in angažmaja.
Institut Jožef Stefan je pripravil model razvoja epidemije za jesen, ki ni najbolj spodbuden. Vas skrbi, da bi morali kmalu šole zapreti?
Da, me skrbi. Prognoze, ki so jih razkrili, niso najboljše. Trenutno so številke, kar zadeva pojavnost okužb, precej slabše, kot so bile lani v takem času. Želim si, da bi šole ostale odprte vso šolsko leto. Ob to naj dodam, da od odločevalcev pričakujem, da bodo zdaj res izpolnili tisto, kar so ves čas zagotavljali do zdaj: da se bodo šole zadnje zapirale in prve odpirale. Potem pa so se v prejšnjih valih zapirale prve in odpirale zadnje, še prej kot trgovine in gostilne.
Nam lahko poveste še, kakšna je precepljenost na OŠ Janka Modra, katere ravnatelj ste?
Na naši šoli je precepljenost 63-odstotna, nekaj je prebolevnikov, ostali se bodo morali testirati. Te predstavlja slaba četrtina zaposlenih, kar je 23 odstotkov zaposlenih v šoli.
Bi za konec kaj sporočili staršem in njihovim otrokom?
Rad bi še enkrat poudaril, da si želim, da bi šolsko leto potekalo na čim bolj običajen način. Pa še, da je zelo veliko odvisno od nas, kako bo potekalo, saj bo s svojimi ravnanji, delovanjem vsak od nas bistveno prispeval k temu, da bo tako ali pa ne. Čas bo pokazal, ali to zmoremo.
