Na srečo v severovzhodni Sloveniji večje škode zaradi toče do danes ni bilo. Tam, kjer je padala, pa je bila drobna. »V veliki meri zato, ker smo z našim protitočnim letalom uspeli preprečiti najhujše. V akciji v začetku avgusta nam je uspelo razbiti nevihtna jedra. Ker so bili kar štirje nevihtni oblaki, vseh z enim letalom nismo mogli obdelati, smo pa vsekakor uspeli doseči, da je na tla padala bistveno manjša toča, kot bi v primeru, če naša posadka ne bi bila v zraku,« je prepričan Darko Kralj, vodja protitočne obrambe Letalskega centra Maribor.
Med drugim je Kralj izpostavil, da so letos z delom zelo zadovoljni, saj večje toče oziroma škode na branjenem območju (4000 kvadratnih kilometrov) ni bilo, kar pomeni, da je letalska obramba pred točo uspešna: »Vse, kar se je dalo, smo naredili. Dejstvo je, da je bilo kar nekaj konkretnih neviht, iz katerih bi se lahko razvila katastrofalna toča. Naleteli smo tudi na nekaj več nevihtnih oblakov, ki bi se lahko združili v tako imenovano multicelico, kar pa nam je uspelo pravočasno preprečiti.«
Zadnjo akcijo so izvedli 15. avgusta, ko so poleteli v smeri celice in začeli posipavati na severni meji z Avstrijo (Ruše, Vuzenica, Brezni, Radlje ob Dravi).
Letos so tako izvedli 15 akcij, delo pa so zaradi številnih zapletov začeli nekoliko pozneje kot v preteklih letih, v začetku julija. Svoje delo bodo opravljali vse do sredine septembra. Od kmetijskega ministrstva imajo letos odobrenih nekaj več ur obrambe pred točo kot lani, ko so med 25. junijem in 15. septembrom opravili 23 poletov.
Ko je zaprto mariborsko letališče, se selijo v Cerkvenjak
V tem času so posadke v pripravljenosti vsak dan od devetih zjutraj do sončnega zahoda oziroma odprtosti Letališča Edvarda Rusjana Maribor. Slednji je odprt vsak dan samo do 17. ure, posledično pa tudi vzletna steza, ki jo uporabljajo piloti obrambe pred točo. Kot je pojasnil Kralj, to pomeni, da v večernih urah ne morejo poleteti iz Maribora, ampak celotno posadko selijo v bližnji Cerkvenjak, zaradi česar imajo dodatne stroške. Ob zadnjem obisku vlade so na infrastrukturno ministrstvo že naslovili prošnjo, da bi jim omogočili uporabo steze tudi zunaj delovnega časa letališča, kar pa se vse do danes še ni zgodilo. »Nikakor ne moremo razumeti, da ne moremo uporabljati letališča zunaj delovnega časa, saj nas loči samo ograja,« je dodal Kralj.
Vsako leto znova boj za sredstva
Naj spomnimo, da to ni edina težava, ki pesti izvajalce obrambe pred točo. Vsako leto znova se morajo namreč prijaviti na razpis kmetijskega ministrstva in se pogajati za višino sredstev. V projektu s svojim sorazmernim deležem sodelujejo tudi občine Podravja, Prekmurja ter občini Slovenske Konjice in Podvelka, s katerimi dobro sodelujejo. »Večina županov podpira naša prizadevanja in se zaveda pomembnosti našega dela. Imamo seveda nekaj sivih lis, vendar jih ni veliko. Dejstvo je, da imamo dokaze, da zadeva deluje in opravičuje svoj obstoj, zato bi morala država prepoznati tudi nujnost nadaljnjih vlaganj in razvoja letalske obrambe pred točo,« je povedal Kralj, ki si v prihodnjih letih želi vlaganje države v višini pet milijonov evrov, kolikor bi znašal nakup dodatnih letal in nujno potrebnega radarja, kar bi posledično omogočilo bistveno učinkovitejšo izvedbo letalske obrambe pred točo.
V Sloveniji bi lahko bili trije centri obrambe pred točo
Kralj je že pred 30 leti pripravil načrt, da bi v Sloveniji ustanovili vsaj tri take centre letalske obrambe pred točo, kot je v Mariboru, vendar se v vseh teh letih ni zgodilo nič. Upajo, da se bo kmalu uredilo vsaj vsakoletno financiranje, ki je še vedno odvisno od dobre volje aktualne vlade in lokalnih skupnosti. »Vsi skupaj imamo že 'pun kufer' tega, da vsako leto znova čakamo, ali bomo zbrali dovolj sredstev za to, da bo letalo lahko poletelo med nevihtne oblake,« je dejal Kralj. Letos so imeli po njegovih besedah popolnoma »neupravičeno« še dodatne težave zaradi homologacije, kar bodo na zahtevo Javne agencije RS za civilno letalstvo uredili do prihodnjega leta. Tudi to bo Letalski center Maribor stalo dodatnih 60.000 evrov. Država in lokalne skupnosti bodo sicer v letošnjem letu za letalsko obrambo pred točo namenile okoli 340.000 evrov, od tega bo nekaj več kot polovico sredstev namenjenih za materialne stroške (reagens), preostanek pa za vzdrževanje letala in plačilo kadra.
Širjenja letalske protitočne obrambe na večji del države ne bo
Čeprav toča v zadnjem obdobju tolče po Gorenjski, Dolenjski in osrednjem delu Slovenije (izvzeti sta za zdaj pravzaprav le Primorska in goriška regija), kjer povzroča veliko materialno škodo, pa kmetijsko ministrstvo ne razmišlja in tudi ne načrtuje vzpostavitve letalske obrambe pred točo na drugih območjih Slovenije.
Za zdaj je tudi vprašljivo nadaljnje sofinanciranje letalske protitočne obrambe, saj sklep vlade RS za leti 2022 in 2023, iz katerega izhaja, da vlada podpira tovrstno obrambo pred točo, še ni sprejet.
Mnenje meteorološke stroke doma in v svetu je sicer enotno; da za nevihtne oblake ni prepričljivih dokazov, da bi vnos zaledenitvenih jeder (s protitočnimi letali) statistično značilno zmanjšal točo na tleh. Kljub temu kmetijsko ministrstvo vsaj za zdaj še podpira izvajanje obrambe pred točo, ker ocenjuje, da je vsak napor, ki lahko prepreči večje škode, upravičen, zlasti v razmerah, ko je delež zavarovanih površin še vedno nizek. S podporo oziroma sofinanciranjem letalske protitočne obrambe pa so ugodili tudi vsem lokalnim skupnostim SV Slovenije, katerih prebivalci tovrstno obrambo podpirajo in jo tudi želijo.
Ker ni javnega razpisa, ni drugih izvajalcev
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je do zdaj vsako leto od Javne agencije RS za civilno letalstvo (Agencija) prejelo izjavo, da je Športno društvo Letalski center Maribor edini slovenski operater, ki mu je Agencija potrdila izjavo za izvajanje obrambe pred točo v zraku. Izvajalec obrambe pred točo mora sicer izpolnjevati več pogojev javnega naročila, med drugim tudi, da ima pet let izkušenj v tovrstni storitvi, da ima usposobljen kader z izkušnjami in ustreznimi licencami, dovoljenje za opravljanje dela v zračnem prostoru, registrirana letala s sistemi za vnos reagentov, ustrezno računalniško opremo ...
Dejstvo je, da javnega razpisa za protitočno letalsko obrambo na evropskih portalih Slovenija oziroma pristojno kmetijsko ministrstvo ne objavlja in tako tudi ne išče morebitnih drugih izvajalcev iz denimo sosednjih držav. Na kmetijskem ministrstvu sicer pravijo, da če bo Agencija podala informacijo, da Letalski center Maribor ni edini izvajalec, ki lahko izvaja obrambo pred točo, bodo tudi izvedli odprti postopek po Zakonu o javnih naročilih in ga objavili v Uradnem listu Evropske unije.
Ob tem je Darko Kralj, vodja protitočne obrambe Letalskega centra Maribor, poudaril, da za tak denar tega itak ne bo izvajal noben letalski center iz tujine.
