Vlada se je za zdaj odločila slediti avstrijskemu zgledu, kar pomeni, da jeseni za prebolevnike, cepljene in testirane (PCT-pogoj) ne bo več zapiranja javnega življenja ali omejevanja gibanja.
Predsednik vlade Janez Janša je v začetku prejšnjega tedna od ministra za zdravje Janeza Poklukarja želel, naj javno predlaga uvedbo obveznega cepljenja proti covidu-19.
Po naših informacijah bi se po tem predlogu morali obvezno cepiti ne le zaposleni v zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih, ki so v stiku z najbolj ogroženimi, ampak celotno prebivalstvo. Slovenija namreč vse bolj zaostaja za želenimi cilji pri cepljenju. Povečujejo se razlike z drugimi državami Evropske unije (EU), v skladiščih pa ostajajo velike zaloge cepiva. Toda Poklukar se je tej zahtevi uprl, Janša pa jo je za zdaj opustil. V četrtek je namreč skupaj s prvakoma NSi in SMC, Matejem Toninom in Zdravkom Počivalškom, v skupnem nagovoru poudaril, da »se v Sloveniji ne nagibamo k temu, da bi uzakonili obvezno cepljenje«.
V kabinetu predsednika vlade se na naša vprašanja niso odzvali. Poklukar medtem ni želel komentirati informacij o sporu. Odgovoril ni niti na vprašanje, ali bi ugovarjal morebitnemu sklepu vlade o obveznem cepljenju. »Minister zagovarja pozitivno komunikacijo in verjame v prebivalce Slovenije, njihovo solidarnost in družbeno odgovornost,« so se odzvali na ministrstvu. To je bilo, še preden je Janša javno ovrgel možnost obveznega cepljenja.
Slovenija pri cepljenih starejših na repu EU
Kaj so razlogi, zaradi katerih je Poklukar nasprotoval Janši, ni znano. Eden od njih je verjetno tudi njegova javna podoba. Poklukar je namreč od februarja, ko je postal minister za zdravje, na vrhu seznama najbolj priljubljenih politikov. Po nekaterih informacijah naj bi se na čelu ministrstva videl tudi v naslednji vladi. Tudi poznejša odločitev Janše, da pri cepljenju proti covidu-19 za zdaj ne bo posegel po najstrožjem ukrepu, je bila pričakovana. V zadnjih dneh je namreč Janša utrpel več političnih porazov, zaradi katerih je koalicija minuli teden sama minirala tudi sporno novelo zakona o nalezljivih boleznih (ZNB).
Medtem ostaja dejstvo, da cepljenje pri nas poteka prepočasi. Slovenija je na repu držav EU pri precepljenosti starejših. Tudi delež cepljenih zdravstvenih delavcev je pri nas eden najnižjih v EU. Za cepljenje z vsaj enim odmerkom sta se odločila le dva od treh zaposlenih. Delež cepljenih drastično upada z izobrazbeno strukturo. Najvišji je pri zdravnikih. V nekaterih bolnišnicah so cepljeni že praktično vsi. Nasprotno je pri delavcih v zdravstveni negi, saj je bil ponekod cepljen le eden od treh zdravstvenih tehnikov.
Teh ljudi v cepljenje ni prepričalo niti dejstvo, da se jih je zaradi pomanjkanja zaščite ogromno okužilo v drugem valu in so že od samega začetka uvrščeni na prednostni seznam za cepljenje. Še slabše naj bi bile številke pri delavcih v domovih za starejše in socialnovarstvenih zavodih, ki so bili glavni krivci za vnos virusa v te ustanove in posledične izbruhe okužb.
Obvezno cepljenje za zdravstvene delavce?
Minister Poklukar se je zato pred dobrim tednom sestal z Moniko Ažman, predsednico Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. Govorilo se je tudi o uvedbi obveznega cepljenja. To je bilo v dneh, ko je Janša javno izpostavljal to možnost ter s prstom kazal na Francijo in druge države. Obvezno cepljenje za zdravstvene delavce je podprla tudi Bojana Beović, vodja vladne svetovalne skupine za cepljenje.
Toda Poklukar je medicinskim sestram zagotovil, da se to ne bo zgodilo. »Na sestanku z ministrom Poklukarjem in državnim sekretarjem Francem Vindišarjem smo iskali rešitve in se strinjali, da prisila med našimi člani ne bi bila dobro sprejeta. Bolj smiseln bi bil drugačen pristop,« je pojasnila Ažmanova. »Če bi bilo obvezno cepljenje pogoj za to, da obdržiš službo, še posebno v zdravstveni negi, se bojim, da bi ljudje sami prinesli odpovedi,« je poudarila. Že do zdaj je bilo zanimanje za ta poklic zaradi nizke plače izjemno majhno. Na zadnje razpise za delovna mesta zdravstvenih tehnikov ni bilo omembe vrednega odziva, je dodala Ažmanova.
Medicinskim sestram, babicam in zdravstvenim tehnikom je Poklukar napisal javno pismo, v katerem jih poziva, naj se cepijo. Če imajo vprašanja ali dvome, pa naj se obrnejo na sodelavce, »kajti ključno je, da zdravstveno osebje razume in podpira cepljenje«.
Premier posnema Kurza
Vlada se je zato za zdaj odločila slediti avstrijskemu zgledu. Poudarila je, da jeseni za prebolevnike, cepljene in testirane (PCT-pogoj) ne bo več zapiranja javnega življenja ali omejevanja gibanja. Od sredine avgusta tudi ne bo več brezplačnih hitrih testov, kar bi lahko dodatno prepričalo ljudi v cepljenje. Janša, Tonin in Počivalšek tako pri upravljanju epidemije sledijo avstrijskemu kolegu Sebastianu Kurzu. Ta je v začetku prejšnjega tedna napovedal, da novih zapiranj ne bo in da bo pouk jeseni zagotovo potekal v učilnicah.
Toda med Slovenijo in Avstrijo so pomembne razlike. Po podatkih Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) je bilo do zdaj v Avstriji s prvim odmerkom cepljenih 67,5 odstotka odraslih (v Sloveniji 48,5 odstotka), z vsemi odmerki pa 52,4 odstotka odraslih (v Sloveniji 42,6 odstotka).
Orban ugnal Janšo
To je več od evropskega povprečja. Še večje so razlike pri starejših od 80 let. V Avstriji jih je kar 98 odstotkov dobilo prvi odmerek, v Sloveniji pa le 69 odstotkov. Mnogo uspešnejši od nas so tudi na Madžarskem. Premier Viktor Orban je v teh dneh napovedal, da bo od 1. avgusta obvezno cepljenje s tretjim odmerkom cepiva za zdravstvene delavce. Po podatkih ECDC so bili sicer cepljeni praktično vsi. Po naših informacijah imajo na Madžarskem večjo težavo pri starejših. Velik del njih je cepljen z manj učinkovitim kitajskim cepivom sinopharm, zato naj bi iskali načine za njihovo dodatno zaščito.
Že aprila so tudi v Italiji obvezno cepljenje uzakonili za zaposlene v socialno-zdravstvenih zavodih. Če bi ti zavrnili cepljenje, jih čaka premestitev ali izguba službe. Toda okoli 300 medicinskih sester je že sprožilo sodni postopek za odpravo obveznega cepljenja.