Proti noveli zakona o vodah glasovalo več kot 674 tisoč volivcev.
Usoda novele zakona o vodah je znana. Po 99,97 odstotka preštetih glasovnicah je proti uveljavitvi novele glasovalo 86,60 odstotka oz. 677.119 volivcev, s čimer so nasprotniki novele za skoraj še enkrat presegli potreben kvorum za njeno zavrnitev. Za pa je po doslej preštetih glasovnicah glasovalo 104.793 oziroma 13,40 odstotka volivcev.
Udeležba na referendumu je bila druga najvišja na vseh dosedanjih zakonodajnih referendumih, saj je na volišča prišlo 46 odstotkov volilnih upravičencev. Višja udeležba je bila le na referendumu o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic leta 2007, ki pa je potekal hkrati s predsedniškimi volitvami.
Skupno se je referenduma udeležilo več kot 780.000 volivk in volivcev. Za primerjavo: referenduma o Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih leta 2015 se je udeležilo 623.541 volivcev, volitev v Državni zbor leta 2018 pa se je udeležilo 901.512 volivcev.
Referenduma se je največ volilcev udeležilo v volilni enoti Ljubljana Center
Novelo zakona o vodah so po neuradnih izidih po skoraj vseh preštetih glasovnicah prepričljivo zavrnili v vseh osmih volilnih enotah. Referenduma se je največ volivcev udeležilo v volilni enoti Ljubljana Center, najmanj pa v volilni enoti Ptuj.
Nekoliko več odstopanj je bilo po posameznih volilnih okrajih. Najbolj prepričljivo so zakonsko novelo zavrnili v volilnem okraju Koper 1, kjer je proti glasovalo 93,54 odstotka volivcev. Z več kot 90 odstotki glasov so zakon zavrnili tudi v okrajih Hrastnik-Trbovlje, Izola, ljubljanskih okrajih Center, Bežigrad 2, Šiška 1 in Šiška 2, mariborskih okrajih 6 in 7 ter v Rušah, Sežani in Zagorju.
Po drugi strani je največ volivcev glasove za uveljavitev zakona oddalo v Ribnici (26,47 odstotka), več kot 20-odstotno podporo pa je novela dobila tudi v okraju Škofja Loka 2 ter v Ajdovščini.
Pobudniki refrenduma: Glasovi proti so temeljili na mnenju stroke in delu nevladnih organizacij
Pobudniki referenduma, združeni v Gibanju za pitno vodo, so prepričani, da so glasovi proti noveli temeljili na mnenju stroke in delu nevladnih organizacij. Glas proti je znak, da imajo ljudje dovolj oviranja demokratičnih pravic, izraža pa tudi nestrinjanje s trenutnimi politikami, je dejala predsednica Inštituta 8. marec Nika Kovač.
Po oceni predsednika Eko kroga Uroša Macerla so ljudje "jasno pokazali, da sta voda in narava tisti, ki ju ne dajo, da se zavedajo, da je to morda največ, kar Slovenija ima, in da bodo to branili". "To je zmaga srčnosti in aktivacije dobrih ljudi, ki želijo spremeniti stvari na bolje," je poudaril.
Kovačeva pa je dodala, da se že pojavljajo očitki, da so bili glasovi čustveni. "In pravim: gotovo so bili. A temeljili so na jasnem mnenju stroke, temeljili so na delu okoljevarstvenih organizacij, ki jih je oblast nenehno spregledovala, temeljili so na tem, da imajo ljudje dovolj oviranja demokratičnih pravic in temeljili so na tem, da so nam narava, skupnost in javno dobro enotne vrednote. To je upanje in največja zmaga od vsega," je poudarila.
