Kandidata za delegirana tožilca Tanja Frank Eler in Matej Oštir, ki jima je imenovanje preprečila vlada Janeza Janše, sta se za pravico obrnila na upravno sodišče. Kot je znano, se je Janševa vlada konec maja odločila, da se ne bo seznanila s sklepom o imenovanju dveh delegiranih evropskih tožilcev, ki ju je predlagal državnotožilski svet. Namesto tega je ministrstvu za pravosodje naložila, naj nemudoma objavi nov poziv k vložitvi kandidatur za omenjena položaja. Tedanja ministrica Lilijana Kozlovič je zaradi tega odstopila.
Evropsko javno tožilstvo (EPPO) je 1. junija začelo delovati, čeprav do takrat od 22 sodelujočih držav delegiranih tožilcev nista predlagali Finska in Slovenija. Finska je medtem z EPPO že dosegla dogovor.
Upravno sodišče je tožbo in zahtevo za začasno odredbo v primeru neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev zavrglo. Kot so pojasnili na upravnem sodišču, sta tožnika tožbo vložila prezgodaj, saj še nista prejela sklepa vlade o neseznanitvi z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev.
Tožbeni zahtevek po vsebini sicer ustreza pogojem za izpodbojno tožbo, s katero bi izpodbijala sklep vlade o neseznanitvi z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev, še pojasnjujejo ter dodajajo, da so morali tožbeni zahtevek zavrniti, saj niso bile izpolnjene procesne predpostavke za začetek in potek upravnega spora. Kot pojasnjujejo, tožnikoma sklep vlade z dne 25. maja ni bil vročen in sta zato tožbo vložila prezgodaj.
Zahtevala sta prepoved objave javnega razpisa
Kandidata za evropska tožilca sta v predlogu za začasno odredbo sicer zahtevala, da se do pravnomočnega zaključka upravnega spora prepove objavo javnega poziva k vložitvi kandidatur za imenovanje evropskih delegiranih tožilcev, njun izbor in njuno predložitev v imenovanje na Evropskem javnem tožilstvu (EPPO).
Sodišče je v obrazložitvi še napisalo, da so tako tožnika kot vlada in ministrstvo za pravosodje potrdili, da sklep ni bil vročen. Sodišče je namreč pristojno za presojo dokončnih upravnih aktov, če ta ni bil vročen, pa akt še ni postal dokončen. Pri tem opozarja, da čeprav sta tožnika za sklep vlade izvedela na drug način, to ni pravno relevantno in ne predstavlja dokončnega upravnega akta, o katerem bi lahko podalo presojo.
Tožnika sta sicer v tožbi poudarila, da sta od vlade in ministrstva zahtevala vročitev sklepa. Glede pridobivanja upravnih aktov je sodišče spomnilo, da lahko tožnik s tožbo zaradi molka organa zahteva vročitev upravnega akta. Opozorilo pa je še, da medtem ko tožnika zatrjujeta, da je sklep vlade upravni akt, vlada to zavrača. Do tega pa se sodišče ni opredelilo. Tožnika se lahko na danes objavljeno odločitev še pritožita.
Možnost tožbe zoper sklep vlade je na pobudo državnotožilskega sveta sicer obravnavalo tudi državno odvetništvo, a se za to ni odločilo, saj je upoštevalo, da je upravni spor oziroma na njegovi podlagi izpeljan sodni postopek v prvi vrsti namenjen pravnemu varstvu položaja posameznika. Pravno sredstvo pa lahko po njihovem prvenstveno uveljavljata predlagana kandidata.
