Kot je spomnil Pahor, je bila enotnost odločilnega pomena za nastanek in razvoj slovenske države. "Zato je danes naš skupen praznik. Ne glede na razlike med nami, politične in druge. Vedno so bile in bodo. Tudi v času osamosvajanja so bile. Enotnost glede osamosvojitve ni padla z neba. Bila je rezultat sodelovanja. Bila je posledica zavedanja, da enotni obstanemo, razdeljeni pa propademo," je poudaril.
Po njegovem mnenju je ključno to, ali razlike želimo in zmoremo s sodelovanjem presegati v prid naše boljše prihodnosti. "Očitno je, da so razlike večje in bolj poudarjene kot običajno. Vendar pa po moji oceni ne segajo zelo globoko med ljudi. Kdor bo zares iskreno želel oblikovati novo soglasje, bo hitro našel široko ljudsko podporo," je dejal.
Za najboljša in najlepša leta slovenske državotvornosti in državnosti je po Pahorjevi oceni značilno prizadevanje za oblikovanje nacionalnega soglasja. S prvim smo dobili demokratično družbo in samostojno državo, z drugim pa postali suveren in aktiven član evropske in severnoatlantske družine. Vse od takrat pa se po njegovih besedah zastavlja vprašanje kdaj, kako in o čem bi lahko sklenili tretje razvojno soglasje.
Za politično sodelovanje in oblikovanje potrebne enotnosti je namreč bistvena tudi vodilna misel, ideja o prihodnosti, okrog katere se sodeluje in oblikuje soglasje oziroma enotnost. Ob praznovanju treh desetletji samostojne Slovenije je po oceni Pahorja najboljši in najbolj primeren čas za oblikovanje soglasja o zelenem in digitalnem, socialno in gospodarsko trajnostnem razvoju Slovenije za naslednjih 30 let.
Tistemu, ki se bo sposoben najbolj prepričljivo ponuditi temeljne zamisli o tem in se bo na to osredotočil brez skušnjav po posebnih strankarskih ali ideoloških ciljih, se po Pahorjevi oceni ni treba bati za široko ljudsko podporo. Iz 30 let naše državnosti smo lahko naučili, da Slovenijo temeljno premika naprej koalicija za nekaj, ne koalicija proti. "Koalicija za neke velike cilje namreč vedno gradi na tistem, kar nam je skupno, ne na tistem, kar nas razdvaja, drugače ne more biti uspešna," je prepričan predsednik republike.
Čudovito se mu zdi, da Slovenija nocoj simbolno prevzema vodenje Sveta EU. Razumimo to kot kompliment, veliko odgovornost in kot priložnost, da se spomnimo, zakaj smo se Slovenci v prvi vrsti zavzeli za evropsko družino, je pozval. "Hoteli smo razumeti njene temeljne vrednote, od svobode medijev in vladavine prava, do demokracije in človekovih pravic na enak način, kot je to veljalo za zahodno evropske države članice," je spomnil. Evropski javnosti je še sporočil, da se bomo glede visokih ciljev predsedovanja v Sloveniji potrudili po naših najboljših močeh.
Ob koncu govora se je dotaknil tudi razmer v času epidemije, ko se je lahko prepričal o izjemni solidarnosti in povezanosti. "Od blizu sem videl z masko zakrit obraz velike srčnosti in dobrote. To me je popolnoma prevzelo. Verjetno so bili ljudje zelo različnih prepričanj, vendar so najprej in predvsem skupaj skrbeli za nas in gradili našo skupnost," je dejal.
Samostojna in neodvisna Republika Slovenija je po njegovi oceni lahko ponosna na svojo prehojeno pot in se že ozira v svojo slavno prihodnost, je še poudaril predsednik republike na osrednji državni proslavi.
Z minuto molka so se spomnili žrtev v osamosvojitveni vojni, z ljubljanskega gradu se je oglasilo šest topovskih salv, ljubljanski nadškof Stanislav Zore pa je blagoslovil osamosvojitveno lipo. "Svoboda je tudi sposobnost dogovarjanja, usklajevanja in skupnega odločanja o skupnih zadevah. Rodovi pred nami so to pogosto delali pod lipo, ki je rasla ob vaški cerkvi, na vaškem ali mestnem trgu, kjer je bilo to drevo prostor skupnega srečevanja pa tudi prostor skupnega odločanja," je ob tem dejal.
Z dnevom državnosti, ki je tudi dela prost dan, obeležujemo dogodke pred 30 leti, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 sprejela ključne dokumente za osamosvojitev Slovenije. Samostojnost in neodvisnost je slovesno razglasila dan pozneje na Trgu republike, ko je med drugim na drogu pred DZ zaplapolala zastava novonastale države. Veselje sicer ni trajalo dolgo, saj je sledila 10-dnevna osamosvojitvena vojna.
