Lani je umrlo za 18,8 odstotka oz. 3795 več prebivalcev kot povprečno v letih od 2015 do 2019. Razlika med številom umrlih v posameznem mesecu je bila v primerjavi s povprečji istih mesecev od 2015 do 2019 lani največja v novembru (91,6 odstotka), druga največja pa v decembru (81,8 odstotka).
Lani je na dan povprečno umrlo 66 prebivalcev oz. deset več kot od 2015 do 2019. Največ ljudi je umrlo v prvem tednu decembra, in sicer 801 prebivalec.
Presežna umrljivost je bila lani v primerjavi s povprečjem od 2015 do 2019 najvišja v gorenjski regiji, in sicer 24-odstotna. Sledile so ji pomurska (23-odstotna umrljivost), koroška (21-odstotna umrljivost) in savinjska regija (21-odstotna umrljivost). Najnižja umrljivost je bila v goriški regiji, in sicer šestodstotna.
Starost umrlih višja
Povprečna starost umrlih je lani znašala 79,2 leta, s čemer je bila za 1,1 leto višja od povprečne starosti umrlih leto prej. Povprečna starost umrlih moških je bila 75,3 leta (1,4 leta višja kot leto prej), umrlih žensk pa 82,9 leta (0,8 leta višja kot leto prej).
Na Sursu so beležili tudi prezgodnjo umrljivost, ki pove, koliko odstotkov oseb je bilo v posameznem letu ob smrti starih manj kot 65 let. Lani je bilo takšnih smrti 13,7 odstotka, in sicer med moškimi 19,4 odstotka, med ženskami pa 8,2 odstotka. Dodali so, da je delež takih smrti med moškimi vedno višji kot med ženskami, a da se med obojimi znižuje.
Obeti za dolgoživost nižji
Je bilo pa lani pričakovano trajanje življenja nižje za skoraj eno leto. Dečki, ki so se lani rodili v Sloveniji, lahko tako pričakujejo, da bodo ob nespremenjeni umrljivosti dočakali 77,81 leta, kar je 0,7 leta manj kot tisti, ki so se rodili leto prej. Lani rojene deklice pa lahko ob nespremenjeni umrljivosti pričakujejo 83,39 leta, kar je 0,8 leta manj kot deklice, rojene leto prej.
Hkrati je bila lani pri nas po podatkih Sursa stopnja umrljivosti dojenčkov ena najnižjih med državami članicami Evropske Unije. Med umrlimi je bilo tako 41 dojenčkov oz. 2,2 na 1000 živorojenih.
