Novice Svet24

Zahrbtna bolezen pri nekaterih – ne glede na starost – pušča hude zdravstvene posledice. Pojavljajo se težave s pljuči, medtem ko so utrujenost, anksioznost in glavoboli le nekateri simptomi, značilni za tako imenovani postcovidni sindrom.

Med simptomi, ki so ali še bodo marsikomu zagrenili življenje, ker je prebolel covid-19, so tudi hujši nevrološki zapleti. Ljudje zaradi teh težav izostanejo iz službe in dogaja se, da so označeni za delomrzneže, pa to sploh niso. Gre za težave, ki jih pusti covid-19 in lahko človeka onesposobijo za več mesecev. Skrb vzbujajoče je, da zdravniki še ne vedo, ali bodo te težave čez nekaj mesecev izzvenele in kakšne bolezni se lahko iz postcovidnega sindroma razvijejo.

Da postaja poscovidni sindrom resna težava, opažajo na različnih področjih medicine, predvsem na področju nevrologije. V celjski bolnišnici je eden od bolnikov hospitaliziran že deveti teden in po odpustu ga čaka še dolgotrajna rehabilitacija. Njegovo stanje se izboljšuje, a bo nadaljnja rehabilitacija, ki mu bo omogočila vrnitev v normalno življenje, trajala kar sedem mesecev ali več. 

Cunami po potresu

»Lani spomladi, ko se je pojavil covid-19, smo se zdravniki zelo bali, kaj se bo zgodilo s pljuči ljudi, ki so oziroma še bodo bolezen preboleli, saj povzroča hudo pljučnico. Bali smo se cunamija po potresu,« pravi Katja Triller, dr. med., specialistka pnevmologije s kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje. Strahovi zdravnikov so se uresničili. »Vidimo, da se težave po covidu-19 pojavijo ne glede na to, ali so ljudje bolezen preboleli v težji ali blagi obliki,« dodaja.

»Težave so različne. Pri ljudeh se pojavljajo vrtoglavice, prehiter utrip srca v mirovanju, bolniki navajajo 'meglo v glavi', težave z zbranostjo, ki lahko trajajo več mesecev, pojavljajo se tudi hudi glavoboli. Tisto, kar je javnosti že znano, je izguba oziroma sprememba vonja in okusa. Vonj je lahko dolgo časa spremenjen. Med težavami, ki so značilne za postcovidni sindrom, so tudi bolečine v prsih ob dihanju, bolečine v mišicah in sklepih, bolniki so anksiozni ali depresivni. Omenjajo ponavljajoča se nočna potenja, tudi povišana temperatura traja nekaj mesecev po preboleli covidni bolezni. Mnogi omenjajo tudi težko sapo pri vsakodnevnih naporih.«

Je teh bolnikov veliko? Ali te težave po covidu-19 zahtevajo multidisciplinarno obravnavo?
Samo v naši ambulanti v celjski bolnišnici smo v zimskih mesecih obravnavali 180 oseb. To ni malo. Predvidevamo, da jih je še več, saj nekatere obravnavajo tudi družinski zdravniki. Iz Amerike prihajajo podatki, da ustanavljajo klinike za ljudi s postcovidnim sindromom. Gre za zdravstvene težave, ki jih številni bolniki od prej niso vajeni. Veliko težav zahteva pomoč kardiologov, pulmologov, nevrologov, endokrinologov. Skratka, v zdravljenje tega sindroma je vpetih ogromno specialistov z različnih medicinskih področij.

Govoriva o bolnikih, ki so imeli že pred covidom-19 kronične bolezni, ali gre tudi za ljudi, ki do covida-19 niso imeli zdravstvenih težav?
Pulmologi smo pričakovali, da bodo imeli največ težav kronični pljučni bolniki, a se je izkazalo, da ni tako. Za hujši potek covida je zdaj znano, da so največji dejavniki tveganja sladkorna bolezen, arterijska hipertenzija, debelost in starost nad 50 let. Pri postcovidnem sindromu opažamo, da ne gre toliko za kronične pljučne bolnike, načeloma gre za ljudi, ki prej težav s pljuči niso imeli. Covid-19 zelo hudo prizadene pljuča, gre za hudo vnetje, ki se niti po štirih tednih ne umiri, ampak se to stanje »vleče«. Globinska slikanja pljuč so pri nekaterih osebah celo po šestih mesecih pokazala, da so obsežne spremembe na pljučih še vedno vidne.

Kaj to pomeni? O katerih generacijah bolnikov govorimo?
Pulmologi se bojimo, kaj se bo iz teh stanj razvilo. Za zdaj specifičnega zdravljenja tega stanja ni. V akutnem obdobju so na voljo kortikosteroidi, potem, če prihaja do zapletov zaradi pljučnice, so primerni antibiotiki in druga zdravila, ampak zdravil, ki bi popolnoma pozdravila vnetje, ki ga povzroča covid-19, nimamo.

Pri postcovidnem sindromu absolutno ne gre samo za starejše. V naši ambulanti in bolnišnici se pojavljajo mlajši bolniki s tem sindromom, torej tudi ljudje, ki so rojeni med letoma 1970 in 1980 oziroma kasneje. Gre za aktivno populacijo, ki se je po prebolelem covidu-19 vrnila v aktivno življenje, a obveznosti ne zmore več opravljati kot prej.

Novi tednik

Na kaj morajo biti ljudje pozorni?
Vsak človek je gospodar svojega zdravja. Če nekdo čuti, da je nekaj narobe, da se pojavljajo težave, ki jih prej ni imel, mora poiskati zdravniško pomoč. Težka sapa, bolečine v prsnem košu, otekanje nog, čutenje dela kože na drugačen način ali mravljinčenje so znaki, ki terjajo pomoč zdravnika. Ljudje morajo biti pozorni na simptome, ki jih prej niso imeli. Če je kdo pred covidom-19 prišel brez težav na Stari grad, zdaj pa se utrudi, ko pride v prvo nadstropje, je to lahko znak, da gre za bolezen pljuč ali srca, torej mora poiskati pomoč zdravnika.

So morda prav zdravstvena stanja po prebolelem covidu tisti izziv, pred katerim se je znašla sodobna medicina?
Da. To je izziv za medicino in raziskovalce. Sicer so virusne pljučnice za medicino izziv že ves čas. Tudi gripa lahko povzroči hudo pljučnico, ampak ne v takšni obliki kot covid-19. Tu je tudi cepivo, ki je za zdaj najboljša zaščita, s katero preprečimo težek potek covida. Ostaja uganka, kako se bo ta bolezen pri kom razvila, saj je nepredvidljiva. Morda bo kdo potreboval intenzivno terapijo in intubacijo ter dolgotrajno zdravljenje, morda bo potek bolezni blažji. Ne vemo, kaj nas čaka, zato priporočam cepljenje.

Če pogledava nazaj in se spomniva, kako so nekateri govorili, da je covid-19 samo blažja oblika gripe ali prehlad, kako jim danes odgovarjate?
Že ob prvih lanskih primerih smo zdravniki opazili, da covid-19 ni podoben gripi. Gre za drugačno, precej hujšo bolezen. Ne bom podcenjevala gripe, ker se tudi pri tej pojavljajo hudi zapleti, ampak jih ni toliko. Covid-19 je precej bolj prenosljiva bolezen in zapleti se pojavljajo v večjem številu. Prav tako pusti precej hujše posledice kot gripa.