Nacionalni inštitut za javno zdravje svetuje, da se kopamo le v površinskih vodah, kjer se spremlja kakovost kopalne vode. To je na naravnih kopališčih in kopalnih območjih, ki so vključena v državni monitoring – spremljanje kakovosti kopalnih voda v času kopalne sezone. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) je takih 48 odsekov slovenskih rek, jezer in morja. Prikaz za kopanje varnih točk najdete na Arsovi spletni strani na karti kopalnih voda.
Na teh točkah se, kot pojasnjuje agencija, spremlja kakovost vode vsakih 14 dni v času kopalne sezone. Vzorčenje kopalne vode in analize izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki oceni prisotnost vidnih nečistoč, površinsko aktivnih snovi, mineralnih olj, fenolov in pojava cvetenja. V odvzetih vzorcih vode v mikrobiološkem laboratoriju se ugotavlja tudi prisotnost dveh bakterij, ki sta pokazatelja morebitnega fekalnega onesnaženja (Escherichia coli, intestinalni enterokoki), ustreznost posameznega vzorca vode pa je ocenjena glede na priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Fekalije na slovenski obali
Kar zadeva letošnje analize, ki jih je opravil Arso, so na vseh 48 odsekih morja, jezer in rek rezultati povsod skladni, kar pomeni, da ni zadržkov za kopanje v njih z vidika kakovosti vode. Samo za kopališče v Žusterni je pred dnevi zavladal preplah, da so v vodi fekalije, saj je bilo morje penasto in smrdljivo, a je zadnja analiza vzorcev, ki jih je za Arso opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, potrdila, da je kopanje na tem kopališču popolnoma varno, onesnaženja po njihovih ugotovitvah ni.
Pasti Soče
Na drugih kopališčih po državi, med katerimi so najbolj priljubljena Blejsko in Bohinjsko jezero, Soča, Nadiža, Krka, Kolpa in vsa slovenska obala, pa ni odstopanj glede kakovosti vode. Vendar so na zemljevidu Arsa, kjer je razvidna kakovost, objavljena tudi druga opozorila, na primer v zvezi z reko Sočo, in sicer pri Avtokampu Korada, kjer je agencija navedla: »Previdno, možen nenaden dvig gladine vode.«
Brez napihljivih pripomočkov
Kar zadeva Bohinjsko jezero, je pomembno dodati, da po novem prepovedujejo: uporabo večjih kopalnih pripomočkov v vodi, predvajanje glasne glasbe na obali jezera, pri cerkvi sv. Janeza zadrževanje v kopalkah, na severni obali jezera pa kolesarjenje. Za kršitelje so predvidene globe. V Bohinj torej s sabo nikar ne nosimo napihljivih blazin, plavajočih napihljivih gradov, flamingov, palm in podobnega. Zakaj? Ker večje število kopalnih pripomočkov poleg tveganja za prenos tujerodnih vrst negativno vpliva na doživljanje Bohinjskega jezera z rušenjem vizualne estetske komponente.
Dober položaj v Evropi
V slovenskem poročilu o stanju kopalnih voda v letu 2020 Arso ugotavlja, da je 85,1 odstotka oziroma od 40 od 47 kopalnih voda odličnih, 8,5 odstotka oziroma štiri dobre kakovosti, 6,4 odstotka oziroma tri zadostne kakovosti, nobena od kopalnih voda pa ni v slabem stanju, zaradi česar bi bilo kopanje prepovedano.
Boljše kopalne vode od Slovenije imajo Malta, Ciper, Hrvaška, Španija, Italija, Grčija in Nemčija.
Slovenija se sicer v Evropi z dobro kakovostjo kopalnih voda uvršča na vrh držav, ki spremljajo kakovost voda. To potrjuje tudi Evropsko poročilo o stanju kopalnih voda za leto 2020. Slovenijo to poročilo namreč uvršča med 11 držav, v katerih so vse kopalne vode primerne za kopanje.
Druge članice EU s tem dosežkom so še Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Grčija, Hrvaška, Litva, Malta, Romunija in Slovaška. Slovenija je tudi ena od 10 držav, ki je med sezono zagotovila zadostno število analiz.
Problematična bolj jezera
V Evropi je bilo lani 22.276 kopalnih voda. Delež odličnih kopalnih voda je v obdobju 2014–2020 stabilen in se giblje med 85 in 87 odstotki za obalne kopalne vode ter med 77 in 81 odstotki za celinske kopalne vode. Zaradi večje samočistilne sposobnosti morja je kakovost obalnih območij običajno boljša. Na drugi strani številne srednjeevropske celinske kopalne vode ležijo na razmeroma majhnih jezerih in ribnikih ter rekah z nizkim pretokom. Te vode so zlasti poleti bolj dovzetne za kratkotrajna onesnaženja zaradi močnega poletnega deževja ali suše.
Slovenska obala: odlično
Podobne razlike med kakovostjo kopalnih voda na celini in morju Arso ugotavlja tudi v Sloveniji. Kopalne vode na morju so bile več let nad evropskim povprečjem, saj so bile še pred dvema letoma vse kopalne vode na morju odlične kakovosti. Zaradi onesnaženja leta 2019 je na osnovi štiriletnega niza podatkov kot zadostno še vedno razvrščeno kopališče Žusterna, kar se kaže tudi v deležu odličnih kopalnih voda na morju zadnji dve leti; ta je 95,2-odstoten. Delež odličnih celinskih kopalnih voda zgolj v letu 2020 pa znaša 76,9 odstotka in je na ravni evropskih vrednosti.
Zaradi boljše kakovosti kopalnih voda na morju se glede na delež odličnih kopalnih voda pred Slovenijo uvrščajo države s pretežnim deležem kopalnih voda na morju, to so Malta, Ciper, Hrvaška, Španija, Italija, Grčija in Nemčija.
Kaj pa drugod
Slabih kopalnih voda je bilo v Evropi lani 296 oziroma 1,3 odstotka, največ v Italiji (93), Franciji (78) in na Nizozemskem (30). Zaradi slabe kakovosti zadnjih pet let je trajna prepoved kopanja podana za 45 evropskih kopališč: 34 v Italiji, tri v Franciji, dve na Nizozemskem in po eno na Češkem, Danskem, Irskem, Španiji, Švedskem in v Združenem kraljestvu.
