Tako sta Ana in Lili ocenili obiskane kraje:
Urejenost, videz kraja, čistoča - 10/10
Promet, javni prevozi, kažipoti - 10/10
Namestitev - 8/10
Kulinarična ponudba - 8/10
Ponudba kulturnih vsebin - 10/10
Ponudba športnih dejavnosti, rekreacije, zabave - 5/10
Ponudba na področju spominkov, kaj lahko obiskovalec kupi - 5/10
Spletna stran kraja in znamenitosti - 9/10
TIC – odpiralni čas, profesionalnost, prijaznost - 10/10
Gostoljubnost, splošni vtis - 10/10
SKUPAJ: 85
Lili in Ana sta prijateljici, ki v Sloveniji bivata zadnje štiri mesece. Prva prihaja iz Madžarske, druga iz Srbije. Obe je naša dežela navdušila. »Slovenija je dežela s prečudovito naravo. Vsepovsod jezera, reke, slapovi; neskončne možnosti uživanja v prelepi pokrajini. Ljudje so tu topli in radodarni, odprti za nova poznanstva in prijateljstva,« je povedala Ana. Tudi Lili je Slovenija navdušila: »Kamorkoli sva se odpravili raziskovat podeželje, sva našli izjemne kraje.«
Najprej v Štanjel
Lili je v Slovenijo prišla s svojim avtom, zato sta dekleti izkoristili lasten prevoz in jo prejšnji petek popoldne mahnili proti Komnu. Ker sta izbrali pot po avtocesti, sta od Ljubljane do Štanjela potovali le dobro uro – tu sta se ustavili najprej, saj sta si želeli ogledati grad Štanjel, presenečeni pa sta ugotovili, da sta naleteli na turističnoinformacijski center, ki ima svoje prostore v gradu. Tu so jima prijazno svetovali, katerih znamenitosti ne smeta spregledati, in jima svetovali glede prenočišča. Sicer pa sta si punci že pred izletom poiskali nekaj podatkov o teh krajih na spletu. Tudi prenočišče sta želeli rezervirati vnaprej, a na spletu nista našli ničesar všečnega in prostega, zato sta upali, da jima bo uspelo namestitev najti na lokaciji. »Še dobro, da sva takoj našli Tic, kjer so bili resnično zelo ustrežljivi in v veliko pomoč,« povesta punci.
Bosta prenočili zunaj?
Opremljeni z novimi informacijami sta se podali na sprehod po Štanjelu. »V mestu je bilo zelo tiho, mirno in prijetno. Videli sva reklamni pano za Festival Gledanica, in sva se že razveselili, da bo morda koncert, nato pa sva nekoliko razočarano ugotovili, da gre pravzaprav za nekakšen recital, ki ga zaradi nepoznavanja slovenskega jezika ne bi niti razumeli,« svoje načrte pojasnita dekleti. Po sprehodu sta se lotili iskanja prenočišča – poklicali sta vse ponudnike, ki so jima jih priporočili v Ticu, vendar nista imeli sreče – nihče ni imel proste sobe. Dekleti je začelo skrbeti: »Čeprav je Štanjel zelo očarljivo mesto, pa si vseeno nisva želeli prenočiti na njegovih ulicah,« se iz neprijetne situacije pošalita. »Morda bo več sreče po dobrem obedu,« sta sklenili dekleti in se odpravili na pokušanje lokalnih jedi in vin.
Mesni narezek je zaznamoval izlet
»Za osvežilno okrepčilo sva izbrali vinsko klet Derenda, ki nama jo je priporočil znanec,« pripovedujeta dekleti. »Lastnika sta prijeten starejši par iz Ljubljane, ki sta se pred 25 leti odločila, da se ob upokojitvi preselita sem, in tako sta tu ustvarila prijeten in gostoljuben kotiček. Bila sta nadvse prijazna. Medtem ko sva uživali v izbirnih vinih in lokalnih specialitetah – mesnem narezku, domačem siru in slanih olivah –, sta nama v prijetnem klepetu povedala svojo zgodbo in zgodbo o nastanku svoje domačije z vinogradom,« sta navdušeni naši izletnici. »To je bila ena izmed najlepših izkušenj tega vikenda, saj sva spoznali domačine in se z njimi prav prijetno zabavali – pa tudi hrana in pijača sta bili nepozabni,« še povesta. Ura se je bližala peti popoldne, ko sta zapustili domačijo, še vedno pa nista vedeli, kje bosta prenočili. Ponovno sta se podali na lov za nastanitvijo in tokrat se jima je nasmehnila sreča. »Še enkrat sva obiskali internet, in iskali prek spletnih strani Airbnb in Boooking, kjer sva naposled le našli, kar sva iskali. Prenočišče naju je čakalo v Vipavskem Križu, ki je 20 kilometrov oddaljen od Štanjela, ampak nisva mogli biti izbirčni,« sta bili proste sobe veseli dekleti.
Vipavski Križ in vino pinela
Očarljiva vasica Vipavski Križ Lili in Ane ni pustila ravnodušnih. »To je vasica z manj kot 150 prebivalci,« nam ponosno povesta o podatkih, ki sta jih slišali od domačinov. Tudi s svojo nastanitvijo sta bili zelo zadovoljni. »Bila je čista in zelo velika, z več ležišči, kot sva jih potrebovali. V souporabi z drugimi gosti je tudi kuhinja, stranišče ter tuš, ampak sva bili v svojem vikend domovanju edini obiskovalki, zato sva vse imeli le zase,« nam zaupata punci. Lokalna kulinarika je dekleti zares prepričala – tudi za večerjo sta si privoščili suhe mesnine in kozarec vina v vinskem baru Darovi Vipavske (ki je hkrati trgovina lokalnih produktov, degustarnica in vinoteka). »Pokusili sva vino pinela, belo vino, značilno za te kraje. Bilo je prijetno osvežilno, ravno pravšnje za vroč poletni večer,« sta spet zadovoljni Ana in Lili. Dve steklenici sta kupili tudi za domov.
Narezek še tretjič
Po večerji sta imeli čas še za kratko raziskovanje okolice. »Vse skupaj ima vasica le kakšnih šest ulic, ampak je zelo simpatična, malo naju je spominjala na Štanjel, le v pomanjšani različici,« se namuzneta dekleti. »Spet sva spoznali nekaj domačinov, ki so bili izjemno prijazni in gostoljubni. Pri eni družini, ki izdeluje svoje vino, so naju povabili na pokušino.« Naslednje jutro sta se Ana in Lili odpravili proti Komnu, kjer pa sta razočarano ugotovili, da ni turističnega centra oziroma točke. Ker sta ostali brez idej, kaj bi si ogledali, sta se odločili, da tudi tu preizkusita tisto, kar ju je na Krasu najbolj navdušilo – hrano in pijačo seveda. Obiskali sta Gostilno in pizzerio Pri Brajdi, ki pa je naredila nekoliko mlačen vtis: »Odločili sva se še tu preizkusiti narezek s pršutom, ampak ni bil domač, temveč iz trgovine, kar naju je kar malce razočaralo,« povesta dekleti. »V celoti gledano pa misliva, da sva zelo dobro izkoristili svoj čas na Vipavskem. Pobeg iz mestnega vrveža v mirno podeželje je bil točno takšen oddih, kot sva ga potrebovali,« svojo pripoved zaključita naši popotnici.
