S pticami je Robert Nedanovski povezan že desetletja; njegova prva ljubezen so bili beli golobi pismonoše, s katerimi je v preteklosti tekmoval, danes pa je v njegovi jati še vedno okoli sto golobov in tudi te še vedno vzgaja. S sokolarstvom se je srečal pred dobrim desetletjem na lovskem sejmu v Gornji Radgoni, že trideset let je tudi lovec in član Lovske družine Šentjernej. Te mogočne in elegantne ptice so ga takoj prevzele.
SOKOLI IN KRAGULJI
Prvega sokola je kupil pri takratnem predsedniku sokolarske zveze Romanu Saviču, nato je naredil sokolarski izpit in za to navdušil še vse tri sinove – Kristjana, Mateja in Matjaža. »To je postalo naše druženje in skupno preživljanje prostega časa v naravi. Poleg sokolov smo nabavili še kragulje, ki jih je lažje trenirati in so primernejši za lov na našem območju, in tako smo vsi skupaj hodili na sokolarska srečanja po Sloveniji in na Hrvaško, pa tudi v Italijo in Avstrijo. Ob tem je rastla želja, da bi se sami začeli ukvarjati z rejo teh ptic in lovili s svojimi, doma vzgojenimi pticami. In zdaj teče peto leto. K sreči imamo veliko zemlje okrog hiše, da smo lahko zanje uredili primerne prostore. Vsaka ptica namreč potrebuje svojo voliero; samo če sta par, sta dve ptici lahko skupaj. Tako ima vsak odrasel sokol svoj prostor, ki je dolg šest, širok štiri in visok tri metre, in je le delno pokrit, saj mora ptica videti nebo. Vse voliere so opremljene tudi z dvema kamerama, da lahko v vsakem trenutku vidimo, kaj se s ptico dogaja,« je opisal Nedanovski in dodal, da se je vzreji bolj posvetil 25-letni Kristjan, preostala dva pa bolj lovu. Nenehno izobraževanje in učenje sta nujno potrebni, je poudaril; tako je bil tudi Kristjan nekaj časa pri prijatelju rejcu v Srbiji in pri rejcih v Dubaju. »Seveda sta na voljo tudi strokovna literatura in svetovni splet, a prave skrivnosti se pokažejo šele med delom, največ pa štejejo izkušnje, ki jih pridobiš skozi leta. Človek raste s tem.«
Pri Nedanovskih vzgajajo tri vrste sokolov; te so: gyr, saker in sivi sokol. Pri zadnjem vzrejajo tri podvrste – calidus, peale in scottish. Tudi pri kraguljih imajo tri vrste – finski, albidus, ti so beli in tudi najdražji, in buteoides, ki so ruski kragulji. »Pri sokolih in kraguljih ne vzgajamo vrst, ki sicer živijo na območju Slovenije, saj so ti manjši in posledično zato tudi ne tako zanimivi za evropski in arabski trg,« je povedal.
Njihov trg za sokole predstavljajo arabske države. V Dubaju imajo dobrega poslovnega partnerja, s katerim so postali dobri prijatelji in se medsebojno obiskujejo. »Tam je sokol najbolj spoštovana in iskana ptica; imajo jih za tradicionalni lov v puščavi, za lepotna tekmovanja in tekmovanja v preletih, na katerih so vsako leto bogatejše nagrade. Trg za kragulje pa je predvsem Evropa,« je razložil Robert Nedanovski. Najbolj iskani so kot mladiči, ki še nič ne znajo, saj jih novi lastnik vzgoji za svoje potrebe. »Če jih želijo vzgojene, na primer za lov, to lahko naredimo tudi mi. To zahteva veliko časa, sokolar pa se odloči sam, kakšen plen bo lovil, in temu je prilagojen trening. So tudi kupci, ki jih potrebujejo za biološko zaščito objektov oziroma poljščin, in ti lovijo vrane, škorce, golobe ...« je opisal.
INKUBATOR IN HRANJENJE S PINCETO
»Ptice spolno zrelost dosegajo nekje v četrtem letu starosti. Ko samica izvali jajca, jih poberemo in damo v inkubator. Imamo tri različne – enega za prvih deset dni, nato jih prestavimo v drugega, v katerem se valijo še 20 dni, tretji pa je izvalilnik. Jajca tudi redno tehtamo, da medtem, ko so v inkubatorjih, ne izgubljajo preveč svoje teže, in merimo srčni utrip. Mladiči se izvalijo po približno 30 dneh, potem pa jih s pinceto hranimo okoli osem dni,« je razložil Kristjan, ki zadnje tedne ves svoj čas posveča pticam; jajca v inkubatorju je namreč treba obračati vsakih šest ur, nebogljene mladiče pa hraniti na pet ur. Prvi letošnji sokoli so že kar veliki, drugi so stari komaj nekaj dni, začeli pa so se valiti tudi prvi kragulji.
SINERGIJA PTICE, PSA IN SOKOLARJA
Sokolarjenje, lov s pomočjo ptice, je eden najstarejših ohranjenih in najbolj naravnih načinov lova. »Tega opravi naravni plenilec, človek pa je le njegov pomočnik. Navadno se lovi skupaj s psom in gre za sinergijo vseh treh. Pes poišče skrito divjad, 'poentira', sokolar nato spusti sokola in ta kroži nad območjem; ko se skoncentrira, ukaže psu, da jo spodi, sokol pa gre v lov. Pri kragulju je drugače le to, da zleti s sokolarjeve roke,« lov opiše Nedanovski, ki ima tudi sam šest psov – štiri pointerje in dva češkoslovaška volčja psa. Da je sokolarjenje vse bolj priljubljeno, kaže podatek o vse bolj številni udeležbi na lovu s pticami ujedami tudi na območju Šentjerneja. Robert Nedanovski ga je prvič organiziral leta 2015; takrat je na srečanje prišla peščica sokolarjev, predvsem iz Slovenije, na zadnjem srečanju leta 2019, lani ga zaradi epidemije ni bilo, pa se jih je zbralo že okoli 50 iz enajstih držav.
***TEMPLEJT: Mihael 3500-4400 (tristranc, vmes oglas 1/4) RUBRIKA: Ljudje RDEČ OKVIRČEK: VEČ VRST Pri Nedanovskih vzgajajo tri vrste sokolov; te so: gyr, saker in sivi sokol. Pri zadnjem vzrejajo tri podvrste – calidus, peale in scottish. Tudi pri kraguljih imajo tri vrste – finski, albidus, ti so beli in tudi najdražji, in buteoides, ki so ruski kragulji. SIV OKVIRČEK: PRI NAS ŽE VEČ KOT 800 LET Sokolarstvo ima res dolgo tradicijo, predvsem na Bližnjem vzhodu, v Sloveniji pa se je glede na pisne vire pojavilo pred več kot 800 leti. V Evropi je razcvet doživelo v srednjem veku, zaton pa v drugi polovici 18. stoletja. A v zadnjih desetletjih je sokolarstvo ponovno začelo svoj pohod. CIFRA: 100.000 evrov vrednosti lahko doseže ultra beli sokol gyr, sicer pa je za sokole selce (saker in sivi sokol) v povprečju treba odšteti nekaj tisoč evrov. POUDAREK: Robert Nedanovski se s sokolarstvom ukvarja že dobro desetletje. SLIKA 1: Z leve: Matjaž, Matej, Kristjan in Robert Nedanovski pred tremi leti na sokolarskem srečanju v Karlovcu SLIKA 2: Matjaž pri lovu SLIKA 3: Kristjan mladiče hrani na pet ur. SLIKA 4: Robert s svojim lepotcem kraguljem albidusom SLIKA 5: Malček je star štiri dni.***
