investicija

Steklarstvo se bo vrnilo v Trbovlje in z njim 300 delovnih mest

B.K.
9. 6. 2021, 14.43
Posodobljeno: 9. 6. 2021, 15.03
Deli članek:

Po 150 letih se bo proizvodnja stekla vrnila v Trbovlje.

Lovro Rozina
Delavci v Steklarni Hrastnik.

Steklarna Hrastnik načrtuje izgradnjo pametne tovarne v Trbovljah, poroča portal Kum24. Projekt sta danes javnosti predstavila generalni direktor Steklarne Hrastnik Peter Čas in županja občine Trbovlje Jasna Gabrič. Tovarna se bo v Trbovljah, sicer na območju obrtno-industrijske cone Lakonca gradila, ker v Hrastniku primanjkuje primernega prostora.

Igor Gošte
Županja Trbovelj Jasna Gabrič in generalni direktor Steklarne Hrastnik Peter Čas sta novinarjem predstavila projekt izgradnje pametne tovarne.

Gre na za naložbo v skupni vrednosti približno 130 milijonov evrov, del tega bo v opremljanje zemljišča vložila tudi Občina Trbovlje. Sicer pa prva faza projekta že poteka. “Trenutno smo v fazi izbora izvajalcev za raziskave, ki bodo letos opravljene. Istočasno pripravljamo občinske prostorske akte, da ne bo pozneje zaustavitev ali čakanja. Mi bomo ugotovili kaj je z zemljo že v tem letu in nato začeli s projektiranjem,” je za Radio Kum dejala Gabričeva, ki pričakuje, da bo občina lahko že s prihodnjim letom začela črpati sredstva iz sklada za premogovne regije. “Kajti ta projekt se dotika degradiranih površin, ta projekt je velik gospodarski projekt, kar se tiče novih delovnih mest in razvoja gospodarstva v celotni regiji, zato resnično upamo, da se bodo ti projekti, kar se tudi države tiče, pričeli res z naslednjim letom.” 

Čas je ob tem poudaril, da bo nova tovarna Zasavju že v začetni fazi prinesla dodatnih 170 delovnih mest. “Vemo, da danes je nekje 10-odstotna brezposelnost v Zasavju. S prešolanjem določenega dela teh brezposelnih v nove poklice, z močnim štipendiranjem /.../ računamo, da bomo lahko zagotovili v prvi fazi teh dodatnih 170 delovnih mest." Proizvodnja stekla naj bi bila sicer 440 ton dnevno, za kar bodo v zaključni fazi potrebovali okoli 300 delavcev, gre predvsem za dobro usposobljen tehnični kader. "Seveda se bomo posluževali tudi uvoza delovne sile iz tujine, kot se ga že danes, pa vsekakor z močnim, močnim sodelovanjem s srednješolskimi centri v trbovljah, v celju in pa s fakultetami,” je še dejal Čas.