Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnila epidemiologinja Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, so v letošnjem letu do danes zabeležili že več kot 200 prijav te mrzlice, pri čemer izstopa predvsem primorsko-notranjska regija. Po njenih navedbah so sicer zadnja žarišča zabeležili zlasti na območju Idrije in deloma tudi Škofje Loke. Ker je bilo zadnje tako imenovano »mišje leto« z mišjo mrzlico v Sloveniji leta 2019, ko so v celotni sezoni zabeležili 252 primerov, takšnega razmaha letos niso pričakovali. Več kot 200 primerov, kolikor so jih potrdili do zdaj, zagotovo ni končna številka, kot je namreč pojasnila, gre za sezonsko bolezen z vrhuncem nekje junija in julija. Število se začne drastično zmanjševati šele pozno poleti in v začetku jeseni.
Puumala in Dobrava
Kot je Grilcovo dopolnila Tatjana Avšič-Županc, virologinja in specialistka medicinske mikrobilogije na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, kjer imajo edini laboratorij v Sloveniji, v katerem diagnosticirajo to hantavirusno okužbo, so do včerajšnjega dne prejeli že 516 vzorcev, od katerih so bili 203 pozitivni. Vsi so bili okuženi z virusom Puumala, ki je poleg pri nas avtohtonega virusa Dobrava najpogostejši povzročitelj mišje mrzlice. Tudi Avšič-Župančeva je potrdila, da po letu 2019 nove epidemije tega virusa niso pričakovali tako hitro.
Kot zanimivost je izpostavila, da se je letos demografski trend okuženih nekoliko spremenil. Če je bilo v preteklih letih običajno, da je razmere med okuženimi ženskami in moškimi 1:5 ali celo 1:7, je to razmeje letos porušeno in znaša 1:1,5. Razlike so tudi v starostni strukturi okuženih. Povprečna starorost pri moških je 44 let, pri ženskah pa 50, kar po njenem mnenju morda priča o tem, da so starejše gospe letos še posebej »pridne na vrtovih in pri pospravljanju.« Na srečo gre za epidemijo virusa Puumala, ki je tudi sicer v glavnem povzročitelj teh večjih epidemij mišje mrzlice v Sloveniji. Ta virus namreč povzroča nekoliko blažjo obliko bolezni, čeprav je težji potek tudi možen. Pri virusu Dobrava je lahko na drugi strani potek bolezni precej težji, pri čemer smo zabeležili tudi smrtne primere. Na srečo število okuženih z virusom Dobrava v vseh 38 letih, odkar bolezni sledijo, ostaja popolnoma enako. Ponovila je, da so epidemična leta vedno posledica razmaha virusa Puumala, kar pa je povezano z naravnimi gostitelji virusa. V primeru Puumale je to gozdna voluharica, v primeru Dobrave pa rumenogrla miš.
Večjih zapletov niso imeli
Več o kliničnem poteku bolezni in zdravljenju je pojasnila predstojnica ljubljanske infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc. Dejala je, da za razliko od prejšnjih let, ko je bilo težišče bolj v vzhodni Sloveniji, zlasti na območju Murske Sobote in Maribora, letos veliko število primerov hospitalizacije zaradi mišje mrzlice beležijo tudi v ljubljanskem kliničnem centu. Trenutno na infekcijski kliniki leži osem okuženih bolnikov, skoraj 70 pa so jih že odpustili. Na srečo gre pri večini za lažji potek bolezni, po njenih besedah razen posameznih primerov večjih zapletov niso imeli. Gre sicer za bolezen, ki prizadane ledvice in je včasih potrebna tudi dializa, a se po navadi kar dobro konča.
Na kaj je treba biti pozoren?
Kot je pojasnila Lejko Zupačeva, je treba biti v prvi vrsti pazljiv, če ima oseba opravka z območjem, ki je kontaminirano z iztrebki glodavcev. Po okužbi se najprej pojavijo vročinski znaki, tako se tudi mišja mrzlica začne podobno kot ostale virusne bolezni, nenadno in pogosto z visoko vročino, pri čemer imajo nekateri bolniki tudi mrzlico. Pojavijo se bolečine v mišicah, glavobol, zariplost v obraz, na obrazu pa se lahko pojavijo tudi pikčaste krvavitve. Eden od zanimivih zgodnjih znakov je po njenih besedah tudi moten vid, »bolniki namreč navajajo, da se jim megli vid.« Sicer pa je klinična slika precej neznačilna, pozneje pa lahko vse skupaj privede tudi do znakov odpovedi ledvic, ki pa so lahko bolj ali manj izraziti. Sledi rekonvalescenca oziroma okrevanje, ki jo najprej spremlja izločanje velikih količin urina, nato pa bolniki potrebujejo še nekaj časa, da popolnoma okrevajo.
Kot je še pojasnila, se je letos med bolniki znašlo veliko gozdarjev in kar nekaj oseb, ki so se okužile med opravljanjem domačih opravil, v glavnem med čiščenjem zaprtih prostorov. Inkubacijska doba je sicer razmeroma dolga. Običajno traja približno 14 dni, a lahko traja tudi do štiri tedne. Zdravljenje poteka s pomočjo infuzije, torej z nadomeščanjem tekočin in elektrolitov, da »ledvice znova začnejo delovati.« Smrtnost v primeru mišje mrzlice, sploh ko je govora o okužbi z virusom Puumala, je sicer zelo nizka. Tako v zadnjih letih zaradi te bolezni ni umrla nobena oseba, letos pa so imeli le en resnejši zaplet.
Kako ravnati preventivno?
Epidemiologinja Grilčeva je poudarila, da je ključna previdnost pri hišnih opravilih, kot so pospravljanje podstrešij, kleti in skladišč. Te prostore, zlasti, če so bili dlje časa zaprti, je treba najprej temeljito prezračiti, v prostor pa se nato ne sme vstopati najmanj 30 minut. Vanj je nato treba vstopiti z ustrezno zaščito, kot so rokavice, maska, dolgi rokavi in hlačnice. V kolikor obstaja sum, da so se v kakšnem kotičku nahajali glodavci, oziroma so njihove sledi, običajno v obliki iztrebkov, vidne, je treba ta del najprej razkužiti z razkužilom, ki vsebuje klor. Po petih minutah se lahko to odstrani in nadaljuje s čiščenjem, ki naj bo mokro, brez pometanja in dvigovanja prahu. Grilčeva je še izpostavila, da je treba hrano v kleteh pred glodavci dobro zaščititi. Kar zadeva zadrževanje v naravi, se je treba izogibati mestom, kjer se nahajajo glodavci. Tudi tam je treba biti pozoren na njihove sledi, torej iztrebke. Na takem kraju se ne poseda, postavlja šotorov in piknikuje. Nasploh pa je treba tudi v primeru piknikov hrano dobro zavarovati in čim bolje shranjevati odpadke.
