Državni zbor je danes zavrnil zahtevo opozicije, naj se o predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu razpiše posvetovalni referendum. Da je treba zakon čim prej sprejeti in tako zagotoviti dodaten vir financiranja pokojninske blagajne, je menilo 46 poslancev, naj se prej o tem povpraša volivce na referendumu, pa 43.
Vlada je predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu pripravila lani jeseni in do marca letos je prišel skozi drugo branje v DZ. Tretje branje in s tem potrditev zakona je nato ustavila zahteva za razpis posvetovalnega referenduma, ki so jo vložili poslanci opozicijskih Levice, LMŠ, SD in SAB.
"Vlada si poskuša kupiti eno leto do volitev"
Predlagatelji referenduma so dopoldne v razpravi opozarjali, da se z zakonom ne bo rešilo vprašanja financiranja pokojnin v prihodnosti, omogočilo pa se bo neomejeno moč kadrovanja v državnih podjetjih. "Vlada si poskuša kupiti eno leto do volitev, da bo lahko v tem času delala z državnim premoženjem, kar bo hotela," je dejal Luka Mesec (Levica).
Po načrtih vlade bi nacionalni demografski sklad nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga in prevzel upravljanje skoraj vseh državnih naložb. Gre za 8,6 milijarde evrov državnega premoženja, je spomnila Andreja Zabret (LMŠ) in opozorila, da je zakonsko besedilo spisano tako, da se vse vzvode upravljanja in nadzora sklada daje v roke političnih strank in vlade.
Peter Ješovnik s finančnega ministrstva je vse očitke zavrnil, zanikal pa tudi, da o predlogu zakona ni bila opravljena poglobljena javna razprava ter da ni bil usklajen s socialnimi partnerji. V koalicijskih poslanskih skupinah so razpisu referenduma enotno nasprotovali, da bodo glasovali proti, so povedali tudi v SNS, medtem ko so v DeSUS dejali, da imajo glede demografskega sklada vsak svoje stališče.
Parlamentarni postopek za zakon, ki mu nasprotujejo tudi sindikati, ki so dopoldne pred stavbo DZ pripravili simbolično manifestacijo, se bo tako zdaj lahko nadaljeval. V opoziciji so medtem že napovedali sprožitev postopkov za naknadni zakonodajni referendum.
V predlogu zakona je sicer zapisano, da se Slovenski državni holding preoblikuje v Nacionalni demografski sklad, ki prevzame upravljanje skoraj vseh državnih naložb in nadomesti dosedanje upravljavce. V pokojninsko blagajno naj bi vsako leto vplačal 40 odstotkov prejetih dividend in 40 odstotkov kupnin od prodaje naložb, preostanek naj bi bil namenjen ukrepom družinske politike, skrbi za starejše ter politiki štipendiranja.
Poleg tega naj bi demografski sklad postal ustanovitelj in edini družbenik v tistih družbah, katerih ustanovitelj in edini družbenik je država, vlada pa edini izvajalec nalog in pristojnosti skupščine. S tem bo sklad pridobil tudi pristojnost imenovanja članov nadzornega sveta institucij, kot je denimo Slovenska tiskovna agencija (STA).
Ustanovitev demografskega sklada določa leta 2013 novelirani zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. Z namenom ureditve problematike je bilo v preteklih letih v DZ že vloženih nekaj predlogov zakonov, ki pa niso bili deležni zadostne podpore.
