V sredo sprejeti načrt za okrevanje in odpornost je po oceni Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) velik korak naprej v primerjavi z različico, ki je v javnosti krožila od konca lanskega leta.
Vlada je načrt za okrevanje in odpornost, ki bo podlaga za črpanje sredstev iz 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje EU po koronski krizi, sprejela v sredo.
Vanj je zapisala za 2,5 milijarde evrov ukrepov, od tega računa na 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev ter 666 milijonov evrov povratnih. Posojil bi sicer lahko dobila za 3,6 milijarde evrov, a se je za zdaj odločila biti restriktivna, lahko pa bo za povečanje tega dela zaprosila pozneje, je danes pojasnil minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvonko Černač.
"Vsi smo pričakovali več, predvsem smo pričakovali več nepovratnih sredstev," je dejal izvršni direktor GZSMitja Gorenšček.
V gospodarstvu bi si želeli več nepovratnih sredstev predvsem za projekte s področja zelenega prehoda in digitalizacije. "Da bi s tem ukrepi dosegli prenovo gospodarstva s ciljem, ki ga je GZS zastavila že pred nekaj leti, da bi dvignila dodano vrednost slovenskega gospodarstva," je dejal.
Večina sredstev je bila dodeljena javni infrastrukturi, na GZS pa menijo, da bo imelo posredne koristi tudi gospodarstvo, saj mu bodo javni naročniki zaupali izvedbo del. Sicer pa je Gorenšček prepričan, da bo načrt dosegel svoj namen in tako kot Černač meni, da bo lahko Slovenija za povratna sredstva, ki jih za zdaj v načrtu ni predvidela, zaprosila pozneje.
