Vsake štiri leta ameriške obveščevalne službe pod vodstvom Urada direktorja obveščevalnih služb izdajo poročilo o globalnih trendih za naslednjih 20 let.
Za razliko od napovedi raznih jasnovidcev in astrologov njihove napovedi temeljijo na uporabi in analizi podatkov, ki jih zbirajo agencije - tako javnih kot tajnih - o demografskih, okoljskih, gospodarskih, tehnoloških, političnih in družbenih gibanjih v posameznih državah in svetu kot celoti.
Njihove napovedi, ki se trudijo uzreti "svet za obzorjem" so ponavadi mračne. Tudi letošnje poročilo, naslovljeno "Globalni trendi 2040" (preberete ga lahko tukaj - v angleščini), ni izjema.
Čeprav njihove napovedi služijo zgolj kot osnova za načrtovanje vladnih scenarijev, kako naj predvsem ZDA odgovorijo na možna dogajanja v prihodnosti, pa so včasih te napovedi precej točne. V poročilu iz leta 2004, ki se je ukvarjalo z možnimi dogodki v letu 2020 so tako zapisali: "Nekateri strokovnjaki menijo, da je samo vprašanje časa, kdaj se bo pojavila nova pandemija, kot je bil virus španske gripe v letih 1918-1919 ... Takšna pandemija bi lahko bila uničujoča in se hitro razširila po svetu. Ogrozila bi globalizacijo ... ustavila mednarodna potovanja in trgovino za dlje časa in prisilila vlade, da bi velikanska sredstva in vire usmerile v preobremenjeno zdravstvo."
Ta napoved se je, kot vemo, uresničila. Sicer v novem poročilu trajajočo pandemijo opisujejo kot "najbolj pomembno posamično motnjo vse od konca 2. svetovne vojne, z zdravstvenimi, ekonomskimi, političnimi in varnostnimi posledicami, ki bodo odmevale še v naslednjih letih". In kar je še slabše, poročilo opozarja pred možnostjo "še intenzivnejših in stopnjevanih globalnih izzivov".
Velik del poročila se ukvarja s prihodnjimi odnosi med ZDA in Kitajsko, ki jih vidi kot "rivalske". In seveda bodo ti odnosi vplivali ne le na ti dve državi, pač na ves svet, ki naj bi bil bolj ali manj razdeljen na dva pola - tistega pod vplivom Kitajske in tistega pod ameriškim vplivom. Čeprav poročilo ne napoveduje nove hladne vojne in oboroževalne tekme, kakršni sta vladali med ZDA in tedanjo Sovjetsko zvezo in v kateri se je svet nekajkrat znašel na robu jedrske vojne, pa te možnosti tudi ne zanika.
Sicer pa največje izzive za svet čez 20 let poročilo vidi v naslednjih pojavih, ki smo jim priča.
Pesimizem in nezaupanje, razdeljenost in populizem
"V mnogih državah so ljudje pesimistični glede bodočnosti in imajo vse manj zaupanja v vodstva in institucije. Imajo jih za nesposobne ali nevoljne za spopadanje z rušilnimi ekonomskimi, tehnološkimi in demografskimi trendi," piše v poročilu.
Ljudje so vedno bolj polarizirani in neskladja med (ne)sposobnostmi vlad in pričakovanji ljudi bodo vodile do nadaljevanja politične nestabilnosti.
Pričakovati je še več polarizacije in populizma tako v političnih sistemih kot družbenih skupnostih, saj se v iskanju varnosti ljudje vedno bolj zatekajo k istomislečim skupinam, kjer ni prostora za drugače misleče, v tako razcepljenih skupnostih pa se bo pojavljalo več protestov in v ekstremnih primerih nasilja, notranjih konfliktov in celo propada držav.
Razlike med pričakovanji ljudi in aktivnostmi njihovih vlad lahko vodijo k nadaljnemu razkroju ali celo propadu nekaterih demokracij, še opozaraja poročilo, a hkrati omenja, da so k temu lahko podvržene tudi avtoritarne države.
Vzporedne "virutalne države", ekstremizem
Nevladne organizacije, vključno z verskimi skupinami in "super tehnološka podjetja" bodo imele vse več možnosti za razvoj svojih lastnih omrežij predvsem virtualnih, ki bodo tekmovala z državnimi ali jih celo obšla. Obstaja možnost nastanka nekakšnih "državam podobnih virtualnih tvorb".
V Evropi, Severni in Latinski Ameriki se bodo lahko pojavile različne (tako leve kot desne) skupine, katerih agenda so rasistični, okoljski in protivladni ekstremizem. Poročilo tudi napoveduje nadaljevanje džihadističnega (ekstremnega islamskega) terorizma. S pomočjo novih tehnologij bi te skupine lahko ustvarile tudi "virutalne teroristične vadbene centre".
Pet možnih scenarijev
Poročilo na koncu predlaga pet možnih scenarijev. Trije od njih so pesimistični, dva pa, recimo temu "zadržano optimistična".
Prvi, relativno optimistični scenarij so poimenovali "Renesansa demokracije". Po tem scenariju ZDA in njeni zavezniki vodijo k obuditvi demokracije, pri čemer v te napore vprežejo tehnologijo in gospodarsko rast, da bi tako obračunali z domačimi in mednarodnimi izzivi. Ta scenarij pa predvideva tudi zlom Rusije in Kitajske, kar bi zavrlo njun razvoj, vendar bi povečalo klice k demokraciji.
"Tekmovalno sobivanje" je scenarij, po katerem je Kitajska sicer vodilna, ne pa v svetu prevladujoča sila. ZDA in Kitajska "sobivata v tekmovalnosti" in se borita za vodstvo v razdeljenem svetu.
"Zbegani svet" je scenarij, ki predvideva, da si tržne ekonomije ne bodo opomogle po pandemiji in bodo v domačem okolju globoko razdeljene, svet pa "brez smeri, kaotičen in nestabilen", saj države, korporacije in druge skupine ne bodo upoštevale mednarodnih pravil in institucij.
Scenarij imenovan "Ločene shrambe" riše svet, v katerem je globalizacija propadla in se v njem pojavljajo nove ekonomske in varnostne povezave, v katere bodo vstopale države, da bi se nekako obvarovale pred grožnjami.
Najbolj črn, a hkrati najbolj optimističen, pa je scenarij, poimenovan "Tragedija in mobilizacija", v katerem je zamišljen svet leta 2040, ki se nahaja sredi katastrofe, sprožene okoli leta 2030, bodisi zaradi klimatskih sprememb, lakote ali nemirov. Vendar to svet prisili v novo "globalno koalicijo", ki jo delno usmerjajo družbena gibanja, in ki se usmeri k reševanju problemov.
Ali bo svet takšen, kot ga predvideva kateri od scenarijev, neka mešanica vsega, ali nekaj čisto drugega, bomo še videli. Do takrat pa je treba preživeti leto 2021, pa pandemijo, pa trenutne stiske in izzive ... Vendar pa je vseeno dobro, da vsaj poskušamo videti tudi tisto, kar se morda skriva "za obzorjem" in se pripraviti tudi na to, če se že na pandemijo nismo znali.
