Sistem v državi je luknjičast, ker kazni za lastnike školjk in odtokov ni, saj je nemogoče dokazati, iz katerega doma je do čistilne naprave priplavala na primer kuhinjska gobica. Do trenutka, ko bo ozaveščanje obrodilo sadove, in do zavedanja, kaj ljudje s tem početjem povzročajo naravi, bo verjetno preteklo še veliko odpadne vode. Z neprimernimi odpadki vred.
Odmetavanje smeti v straniščne školjke ni le težava za čistilne naprave, ampak za vso kanalizacijo in črpališča odpadne vode, pravi vodja obratovanja čistilnih naprav pri Vodovodu-kanalizaciji Urša Drugovič. »Ljudje se res hitro znebijo stvari tako, da jih vržejo v školjko in spustijo vodo, vendar to povzroča dolgotrajne težave.«
Ko se ti odpadki znajdejo v kanalizaciji, ovirajo ali celo onemogočijo pretok odpadne vode ter škodujejo cevem ali napravam v kanalizacijskem sistemu. Lahko tudi spremenijo sestavo odpadne vode do te mere, da se upočasni ali povsem ustavi biološka stopnja čiščenja v čistilni napravi. Ne nazadnje, te snovi so nevarne tudi za delavce, ki vzdržujejo kanalizacijsko omrežje.
»Še posebno velika težava so otroški vlažilni robčki, ki v vodi ne razpadejo. Ko se v čistilni napravi navijejo okoli črpalke, ta vlakna ostanejo in črpalke uničijo. Vse to je nato treba čistiti ročno. V zadnjem času so velika težava tudi higienske maske in gumijaste rokavice. V čistilni napravi odkrijemo tudi ženske vložke, tampone, kondome. Ljudje v odtoke mečejo odpadne maščobe in različne lake ter barvila. Najdemo tudi ostanke perila, nogavice ... Vse to ne spada v kanalizacijo, ampak v smeti. Pogosto se ljudje čudijo, zakaj je v bližini kanalizacije toliko podgan. Razumljivo je, da se te zbirajo tam, kjer so ostanki hrane. Ljudje preprosto ne pomislijo na te stvari,« dodaja Drugovičeva. Podgane se zadržujejo v stranskih rovih kanalizacije, kjer ni veliko vode, in čakajo na hrano. V čistilnih napravah zaposleni najdejo kup stvari, ki tja ne spadajo. Odpadna voda prinese tudi brisače, zobne ščetke, krtačke za čiščenje nohtov. Letno samo iz celjske čistilne naprave izločijo kar 500 ton maščob.
Niso krivi samo lastniki
Ampak niso vsega krivi lastniki stanovanj in hiš, delež krivde za vse, kar se znajde v čistilnih napravah, bi morala prevzeti tudi določena podjetja. V odpadni vodi se znajdejo tudi kemikalije in stvari, za katere zaposleni pri čistilnih napravah po Sloveniji že natanko vedo, iz katere industrije so »prišle« v vodo. Glede na območje ali občine, kjer so čistilne naprave, lahko zaposleni, ki skrbijo za nadzor, že po vsebini odpadkov ali odpadnih sredstev predvidevajo, iz katerih podjetij so prišli v kanalizacijo. Ker imajo čistilne naprave urejen nadzor, imajo tudi ustrezen protokol, kako v teh primerih ravnati. Kadar gre za večje izpuste večjih podjetij, te stvari prijavijo tudi policiji in inšpekcijam, a iz različnih občin je mogoče slišati, da bi morali tako policija kot inšpektorji svoje delo bolje opraviti, da bi se ti primeri končali z ustreznimi ukrepi.
Stroški se povečujejo
Težave v čistilni napravi se zaradi neprimernih odpadkov pojavljajo tudi na žalskem območju. Prihaja do zastojev odvajanja po javni kanalizaciji zaradi mehanskih odpadkov. Težave se sicer pogosteje pojavljajo v sistemih, na katere so priključeni večstanovanjski objekti, saj je v naseljih, kjer se odpadna voda odvaja pretežno iz individualnih stavb, manj mehanskega odpada. »Zaradi hrane v kanalizaciji se pojavljajo podgane,« so nam povedali v Javnem komunalnem podjetju (JKP) Žalec. Tudi na tem območju ljudje mečejo v školjke podobne stvari, od damskih vložkov do ostankov hrane in kondomov. Velika težava je tudi jedilno olje.
»Vsak odpadek, ki ne spada v kanalizacijo, je odveč in pomeni, da se stroški odvajanja in čiščenja povečujejo zaradi večjih količin odpadkov, pogostejšega strojnega čiščenja in dodatnih vlaganj v infrastrukturo. Na primer zaradi menjav črpalk zaradi zamašitev. Odpadkov, ki jih odvržemo v kanalizacijo, namreč ni več mogoče reciklirati in jih odložijo kot ostale odpadke na deponijah. Takšni odpadki predstavljajo težavo tako z vidika upravljanja z njimi kot z vidika varnega in zanesljivega delovanja sistemov odvajanja in čiščenja odpadnih voda,« pojasnjujejo v JKP Žalec.
Niso uporabljali toaletnega papirja?
Dodajajo tudi, da je v praksi težko ukrepati zoper ljudi, saj praviloma ni mogoče natanko ugotoviti izvora odpadka. Brez dlake na jeziku povedo, da na terenu ni mogoče zaznati, da bi ozaveščanje o tem doseglo namen. Do zdaj je na območju Žalca prišlo tudi do večje mehanske okvare na avtomatskih finih grabljah v Centralni čistilni napravi Kasaze zaradi deske opaža, ki je del naprave tudi poškodovala. Avtomatske fine grablje iz nerjavnega jekla so namenjene odstranjevanju odpadkov iz odpadne vode. Ob tem v Žalcu omenjajo še en primer: »Po klicu v naše podjetje smo zaradi težav v objektu stranko napotili k izvajalcu, ki čisti odtoke znotraj objektov. Po opravljeni intervenciji nas je izvajalec obvestil, da je odtok uspešno očistil in da se je zamašil, ker uporabniki objekta sploh ne uporabljajo toaletnega papirja, ampak izključno vlažilne robce, ki niso topni v vodi in ne spadajo v kanalizacijo.«
Olje svojevrstna težava
Eden najvišjih stroškov delovanja čistilnih naprav je elektrika. Z neodgovornim zlivanjem in odlaganjem prepovedanih stvari v kanalizacijo si občani tako le višajo stroške kanalščina.
Za marsikoga je straniščna školjka priročna rešitev za odpadno jedilno olje in maščobe, ki ostanejo po kuhi, toda zlivanje olja in maščob v kuhinjske odtoke in školjke povzroča obloge na kanalizacijskih ceveh, kar zmanjša njihovo pretočnost, lahko se tudi povsem zamašijo. Odmetavanje ostankov hrane v straniščne školjke pomeni, da hranimo glodavce (podgane) in insekte, kot so ščurki, v kanalizacijskih sistemih. »Postopke deratizacije, dezinfekcije in dezinsekcije izvajamo redno, trikrat na leto, vendar bi bile razmere boljše, če bi se ljudje držali pravil ravnanja z odpadno hrano. Za to imamo namreč zabojnike za biološke odpadke in zbirne centre, kjer lahko oddamo tudi staro jedilno olje in maščobe,« pojasnjujejo v Velenju.
O tem je treba ozaveščati že v šolah, dodajajo. »Otroci stvari jemljejo zelo resno in velikokrat tudi svoje starše marsičesa naučijo. Ozaveščati bi morali tudi odrasle, in sicer tako, da jih seznanjamo s tem, kaj se zgodi s pitno vodo, ko steče iz pipe in postane odpadna voda, ter kako naš življenjski slog in uporaba različnih snovi, od čistil do zdravil in fitofarmacevtskih sredstev, vplivata na okolje in vodne vire,« zaključujejo v Velenju.
V odtok in kanalizacijski sistem ne spadajo ...
– odpadna olja in naftni derivati, saj so to biološko težko razgradljive ali nerazgradljive snovi, ki v čistilni napravi povzročajo obremenitev za odvodnike,
– gradbeni odpadki, kot so različni gradbeni ostanki, malta, cement, deske, opažni elementi, ker zmanjšujejo prevodnost kanalov,
– barve, topila, dezinfekcijska sredstva, kisline, lugi, fitofarmacevtska sredstva in zdravila, ker vsebujejo težko razgradljive in strupene snovi, ki povzročajo motnje ali celo prekinitve delovanja biološkega dela čistilne naprave ter zastrupitev živih organizmov v odvodnikih,
– trdni odpadki, kot so nogavice, čistilna volna, kosi tekstila, drobni plastični predmeti, papir in embalaža, ker pri obratovanju črpališč povzročajo mehanske poškodbe,
– organski odpadki, kot so ostanki hrane iz gospodinjstev ali obratov za pripravo hrane, ker povečujejo obremenitev odpadne vode in količino usedlin, ki pospešujejo gnitje v kanalu in s tem povzročajo neprijetne vonjave, poleg tega so organski odpadki vaba in hranilo za glodavce, ki se zato lahko čezmerno razmnožujejo,
– različni organski odpadki, kot so pokošena trava, plevel z vrtov ali celo deli živalskih trupel, ker povzročajo manjšo prevodnost ali zamašitev kanalov,
– vsebine septičnih jam, ker povečujejo obremenitev odpadne vode in količino usedlin, ki pospešujejo gnitje v kanalu in tako povzročajo neprijetne vonjave.
