Zaposleni v zdravstvu so v času prvega vala dobili dodatek za delo v tveganih razmerah, ki je znašal 65 odstotkov urne postavke osnovne plače in je pripadal zaposlenim za vse opravljene ure v času razglašene epidemije. Poleg tega so posebej izpostavljenim izplačali še dodatek za nevarnost in posebne obremenitve, s katerim so si lahko delavci osnovno plačo zvišali še za do 35 odstotkov. Od 1. junija do ponovne razglasitve epidemije so lahko zaposleni v rdečih, sivih in drugih conah prejeli 30 odstotkov dodatka za neposredno delo s pacienti, obolelimi za covidom-19. Po tistem so spet prejemali 65-odstotne dodatke za delo v rizičnih razmerah. Tisti, ki so bili zaradi nujnih delovnih potreb začasno razporejeni k drugemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti, pa so dobili še 20-odstotni dodatek.
Povprečna plača 466 višjih zdravnikov specialistov v slovenskih bolnišnicah, ki so jo prejeli v decembru skupaj z nadurami, plačilom za delovno uspešnost, covid in drugimi dodatki (brez minulega dela), je znašala 9745 evrov. Več zdravnikov je prejelo skoraj 19.000 evrov.
To razkrivajo podatki o plačah zaposlenih v slovenskih bolnišnicah, ki so jih pridobili in analizirali na Necenzurirano.si. Med epidemijo so bili zaustavljeni celotni programi. Nemoteno so ob oddelkih za covid delovale le infekcijske klinike, urgence, onkologija in porodnišnice. To je močno prizadelo številne bolnike, ki so imeli onemogočen dostop do zdravstvenih storitev, in podaljšalo čakalne vrste.
Kljub temu so zdravniške plače v času epidemije močno zrasle. Kako je to mogoče? Ker so tudi zdravniki, ki ne delajo v nujnih programih, uradno prihajali na delo, zaradi česar so bili upravičeni do covid in drugih dodatkov. Še več, bolnišnice so celo dobile dodaten denar za programe, ki jih niso izvedle. Država jim je tako plačevala material, ki ga niso uporabile, in zdravnike, ki niso bili na voljo bolnikom.
V UKC Ljubljana skrivajo podatke o plačah
Zaradi vsega tega so na Necenzurirano.si že konec januarja od UKC Ljubljana, največje bolnišnice v državi, zahtevali podatke o plačah. Do danes jih niso prejeli, čeprav so podatki o plačah po 38. členu zakona o sistemu plač v javnem sektorju javni. Po izteku 20 delovnih dni za posredovanje informacij javnega značaja so v UKC Ljubljana presodili, da gre za preveliko zbirko podatkov, in si vzeli dodatnih 30 delovnih dni časa. To pomeni, da lahko podatke pošljejo najpozneje do 6. aprila. Pod sklep je podpisan tedanji generalni direktor UKC Ljubljana Janez Poklukar, ki je pred dnevi postal novi minister za zdravje.
Kdo so slovenski zdravniki, ki so v kriznih mesecih dobivali plače, tudi desetkrat višje od povprečne slovenske plače, tako ni mogoče ugotoviti. Danes zato objavljamo anonimizirane podatke za vse slovenske bolnišnice.
Ti razkrivajo, da je 1542 najbolje plačanih zdravnikov v UKC Ljubljana, UKC Maribor in še 12 drugih bolnišnicah v povprečju prejelo 8701 evro bruto plače. Gre za zneske brez dodatka na delovno dobo. Visoki prejemki najbolje plačanih zdravnikih so posledica dveh razlogov:
- nepreglednega izplačevanja covid dodatkov; dobili so ga tudi zdravniki, ki med epidemijo še zdaleč niso bili obremenjeni tako kot njihovi kolegi v prvih bojnih linijah v oddelkih za covid,
- odločitve vlade, da so dodatki vezani na delež urne postavke in niso omejeni navzgor. Tako so dodatke v bolnišnicah dobili vsi: najslabše plačani zaposleni po nekaj sto evrov, že tako najbolje plačani pa nekaj tisoč evrov dodatkov na mesec. S tem so izkušenejši in bolje pozicionirani zdravniki dobili bistveno več denarja od mlajših kolegov in drugih zaposlenih.
Med najbolje plačanimi v zdravstvu je tudi zaposleni na delovnem mestu svetovalec v Splošni bolnišnici Izola. Decembra je prejel več kot 13.000 evrov bruto. Tik za njim je 14 višjih zdravnikov specialistov iz Splošne bolnišnice Brežice, ki so v povprečju dobili okrog 12.700 evrov. Izstopata tudi plači strokovnih vodij v UKC Ljubljana, ki sta decembra presegali 10.000 evrov.
V katerih bolnišnicah so imeli najvišje plače
Plače so med epidemijo zrasle tudi v drugih slovenskih bolnišnicah, ki so glavnino aktivnosti usmerjale v zdravljenje bolnikov s covidom. Za to so od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) prejemale previsoka povračila stroškov, medtem ko so množično odpovedovale vse nenujne preglede in operacije. Ponekod so bile zdravniške plače še bistveno višje. Tudi v bolnišnicah, kjer so se do zadnjega otepali bolnikov s covidom.
Zdravniki v slovenskih bolnišnicah so tako decembra v povprečju prejemali:
- SB Brežice (8790 evrov),
- SB Šempeter (7254 evrov),
- UKC Ljubljana (6922 evrov),
- SB Celje (6435 evrov),
- Klinika Golnik (6211 evrov),
- UKC Maribor (6194 evrov),
- SB Izola (6179 evrov),
- SB Murska Sobota (6163 evrov),
- Onkološki inštitut Ljubljana (5993 evrov),
- SB Slovenj Gradec (5538 evrov),
- SB Jesenice (5334 evrov),
- SB Novo mesto (5264 evrov),
- SB Ptuj (5105 evrov),
- SB Trbovlje (4370 evrov).
Poudariti velja, da je v slovenskih bolnišnicah zaposlenih na tisoče drugih zdravstvenih delavcev in delavcev v administraciji, ki prejemajo precej nižje plače, tudi nižje od državnega povprečja. Povprečne plače vseh zaposlenih so se namreč gibale od 1895 evrov (Splošna bolnišnica Trbovlje) do 4296 evrov (Splošna bolnišnica Brežice).
S covid dodatki do polovice višje plače
Kot so na Necenzurirano.si razkrili včeraj, so slovenske bolnišnice v lanskem letu kljub izpadu nenujnih programov ter množičnemu prelaganju pregledov in operacij ustvarile 300 milijonov evrov dodatnih prihodkov. Velika večina tega denarja se je prelila neposredno v višje plače oziroma covid dodatke. V 27 bolnišnicah se je masa plač zvišala z 853 milijonov evrov na 1,052 milijarde evrov, torej je bila večja za 200 milijonov evrov. O tem, koliko dodatnega denarja je šlo za plače in čigave plače so se zvišale za največ, pričajo primeri UKC Ljubljana in UKC Maribor, dveh največjih zdravstvenih ustanov pri nas.
V UKC Ljubljana se je masa plač v januarju, februarju in poletnih mesecih gibala okrog 19 milijonov evrov. V marcu se je zvišala na 22,4 milijona evrov, v aprilu na 28,5 milijona in v maju na 29,6 milijona evrov. Enako je bilo v času drugega vala. Novembra je šlo za plače 29,2 milijona evrov, decembra pa rekordnih 32,3 milijona evrov. V zadnjem mesecu minulega leta so imeli sicer v UKC Ljubljana zaradi dela s covidnimi bolniki dodatnih skoraj 500 zaposlenih. Večina dodatnega denarja se nanaša na dodatke, za katere na mesec običajno porabijo manj kot dva milijona evrov, v koronskih mesecih pa so zanje dali več kot 12 milijonov evrov. Z njimi so si zaposleni tudi za polovico zvišali plače.
Povprečna bruto plača več kot 8500 zaposlenih v UKC Ljubljana je namreč decembra znašala 3787 evrov. Od tega so več kot tretjino oziroma kar 1429 evrov predstavljali dodatki. Zdravniki so medtem v povprečju dobili 6921 evrov, od tega 2540 evrov dodatkov. Podobno je v UKC Maribor, kjer so v normalnih mesecih za plače dajali med osem in devet milijonov evrov, v kriznih mesecih pa več kot 12 milijonov evrov.
