V smeti je romalo dobrih 25.079 ton oblačil oziroma 12,3 kilograma na prebivalca, je pokazala raziskava pod okriljem projekta Obleka naredi človeka, ki si za cilj zadala preučevanje proizvodnje, potrošnje in ravnanja z odpadnimi oblačili v Sloveniji. Evropsko povprečje zavrženih oblačilih e nekoliko nižje, znaša 11 kilogramov na prebivalca.
Kaj je slovenski potrošnik navedel kot glavni razlog? Na prvem mestu je neuporabnost oblačila (strgana ali kakorkoli drugače poškodovana oblačila). Krivca za hitrejšo pot oblačila v koš gre iskati tudi v slabi kakovosti materialov iz določenih trgovin, in teh je v Sloveniji vedno več.
Največ uvoza je iz Nemčije, Avstrije in Italije, od neevropskih držav pa iz Kitajske in Bangladeša. Povprečna cena na kilogram uvoženih oblačil je 25 evrov, izvoženih pa 45 evrov, kar kaže po eni strani na izvoz kakovostnih izdelkov, po drugi pa na uvoz nizkokakovostnih. Leta 2019 je bilo sicer v Sloveniji proizvedenih skoraj 24 milijonov kosov oblačil.
Ekologi brez meja, ki so izvedli raziskavo v sodelovanju s partnerji projekta društvom Focus in Pravično trgovino 3MUHE Slovenija, še ugotavljajo, da sta učinkovita zaviralca hitre mode pametna potrošnja in ponovna uporaba, a se ti trendi v Sloveniji še niso prijeli v dovoljšni meri, da bi lahko zaustavili naraščanje količin odpadnih oblačil. Delež prodaje rabljenih oblačil v primerjavi z nakupom novih v letu 2019 znaša le 0,62 odstotka, še nižji pa je delež izposoje oblačil.
"Raziskava je še en v nizu pokazateljev, kako zelo smo Slovenke in Slovenci cenovno občutljivi. Naše nakupovalne navade so kratkoročne — raje večkrat letno ali celo mesečno posegamo po večji količini poceni oblačil, kar ima dolgoročne negativne posledice tako na naše okolje kot tudi denarnice," poudarja Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja. Cena je tudi eden glavnih razlogov, zakaj ne posegamo po oblačilih iz materialov z ekološkim certifikatom. A to ni edini razlog — potrošniki nimajo zadostnih informacij in nekateri takšnim certifikatom niti ne zaupajo.
Zato nosilci projekta pozivajo k sistemskim spremembam, ki bodo spodbudile ponudbo kakovostnejših oblačil z manjšim negativnim vplivom na okolje in družbo ter prispevale k zmanjšanju količin odpadnih oblačil. "Pri nas je še zelo živ spomin na kakovostna oblačila, ki so jih proizvajala tudi slovenska podjetja. Ta nikdar niso bila poceni, so pa uporabna in v uporabi še danes. Prav ta odnos si želimo ponovno spodbuditi z aktivnostmi, ki jih pripravljamo in izvajamo v okviru projekta Obleka naredi človeka," razlaga Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine v Sloveniji, in nadaljuje: "Med drugim pripravljamo tudi Dan v rabljenih oblačilih, ki ga bomo obeležili 23. aprila, ko vas bomo pozvali, da odprete svoje omare, pobrskate po njih ter si nadenete izmenjana, podedovana ali drugače rabljena oblačila." Najbolj učinkovit način zmanjšanja odpadkov je namreč prav podaljšanje življenjskega cikla oblačila.
