Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je na novinarski konferenci po sestanku s sindikati pojasnil, da bi po izhodiščih v okviru plačnega sistema v javnem sektorju določili dve skupini. V prvi bi bili tisti, ki se v celoti financirajo iz proračunskih sredstev in pri katerih ima vsaka sprememba neposreden vpliv na proračun, na primer organi državne uprave, občine, centri za socialno delo. Za ta del bi veljala bolj zavezujoča centralno določena pravila plačnega sistema.
Večjo avtonomijo glede urejanja plač pa bi imeli v tistem delu javnega sektorja, ki s svojimi storitvami sredstva pridobiva na trgu oz. se financira še iz drugih sredstev, ne le iz proračuna, ter določene institucije, ki jim že ustava ali zakon zagotavljata večjo samostojnost in neodvisnost. Minister je kot primer izpostavil zdravstvo in raziskovalno dejavnost. Vladno izhodišče pa je, da se spremembe uvajajo znotraj enake mase sredstev za plače.
Nekatere skupne temelje bi ohranili
Še vedno pa bi za vse v javnem sektorju ohranili nekatere skupne temelje, ko gre za sestavo plače, plačno lestvico, višino dodatkov, metodologijo obračunavanja in izplačevanja plač. Ostala bi tudi obveznost poročanja podatkov o plačah v informacijski sistem ISPAP.
Kar zadeva vprašanje t. i. izstopa posameznih poklicev ali dejavnosti iz enotnega plačnega sistema, kar so omenjali zlasti v povezavi z zdravniki, policisti ali vojaki, dokončnega odgovora še ni. V skladu s sklepom, ki ga je sprejela vlada v četrtek, je na ministrstvih, da v roku 14 dni presodijo, ali je za kakšnega od poklicev ali dejavnosti iz njihove pristojnosti treba oblikovati ločen plačni sistem, in v tem primeru tudi predlagajo izhodišča, o katerih bo nato odločala vlada.
Sicer pa želijo na vladni strani s spremembami zagotoviti boljšo povezanosti plačila dela z rezultati dela, večjo fleksibilnost pri določanju višine plače, manj administriranja in poenostavitve sistema.
Ocenjevanje kot podlago za napredovanje bi ukinili
Ukinili bi ocenjevanje kot podlago za napredovanje, saj sedaj velika večina zaposlenih dobi oceno odlično, kar jim omogoči napredovanje na tri leta. Po vladnem predlogu bi bilo napredovanje avtomatično, a skozi določeno časovno obdobje. Kot je dejal minister, bi tako lahko zaposleni najvišji plačni razred na delovnem mestu dosegel po 40 letih in ne, kot je sedaj v praksi, po 15.
Prihranke, ki bi nastali iz tega razloga, pa tudi zato, ker ne bi bilo več možno napredovati za dva plačna razreda hkrati, bi usmerili v variabilno nagrajevanje in druge možnosti poviševanja plače, je navedel minister.
Redna delovna uspešnost in delovna uspešnost za povečan obseg dela bi se združili v eno eno. Bi pa posameznik iz naslova delovne uspešnosti lahko dobil več, kot sedaj, in sicer do 30 odstotkov višjo plačo. Maso sredstev za delovno uspešnost pa bi iz sedanjih dveh oz. treh postopno zvišali na sedem odstotkov. Prav tako bi uvedli dodatek za deficitarnost poklicev in dodatek za izjemne dosežke na nacionalni ravni, ki bi bil trajen.
Kot popolno novost, ki bi lahko rešila marsikatero težavo sedanjega togega plačnega sistema, pa je minister navedel tudi možen odstop od siceršnjega pravila določanja delovnih mest in njihovega vrednotenja v kolektivnih pogodbah. Ko gre za nove zahteve poslovnih procesov in poslovnega okolja, na primer za uvedbo novega delovnega mesta z zakonom, bi po njegovih navedbah lahko delodajalci neodvisno od delovnih mest v kolektivnih pogodbah sistematizirali novo delovno mesto in tudi določili plačni razred za to delovno mesto, a v soglasju s pristojnim ministrstvom.
Minister Koritnik osebno meni, da pripravljena izhodišča že ustrezno naslavljajo razloge, zaradi katerih posamezne skupine razmišljajo o izstopu iz enotnega plačnega sistema. Kot je pojasnil, bodo na podlagi izhodišč in pripomb sindikatov pripravili predlog sprememb plačnega zakona, na vlado pa mora do konca aprila prinesti poročilo o stopnji usklajenosti s sindikati.
