Še najmanj pa sistemska ureditev tega pomembnega področja, na katerem nas prehitevajo po levi in desni tudi sosednje države. Zadnje čase je sicer v zraku čutiti obujeno zanimanje za rešitev tega vprašanja tudi v politični srenji. Politične volje je na pogled dovolj, pričakovanja, da se bo preboj zgodil kmalu, tudi. Pa se bo res kaj tudi spremenilo? Ali se bo ponovno tresla gora in rodila miš?
Z vprašanjema, ali podpirajo popolno legalizacijo konoplje v medicinske namene in ali podpirajo zakonodajo, po kateri bi posamezniki lahko sami pridelovali konopljo za zdravljenje, smo se obrnili na parlamentarne stranke. Odgovore smo dobili od vseh razen od SMC in SDS.
NSi se uradno ne opredeljuje ne za ne proti. Najprej bi želeli videti konkreten predlog vlade, ki bi ga natančno preučili. Iz LMŠ so na kratko odgovorili, da uporabo konoplje v medicinske namene podpirajo, prav tako v Slovenski nacionalni stranki. Za so tudi v Stranki Alenke Bratovšek, pod pogojem, da strokovnjaki potrdijo pozitivne učinke takšnega zdravljenja. V DeSUS predlog takšnega zakona pričakujejo v prihodnjih mesecih, z možnostjo uporabe in gojenja konoplje v medicinske namene pa se strinjajo ob ustrezni zaščiti in nadzoru. Tudi Socialni demokrati podpirajo legalizacijo in regulacijo pridelave, predelave in trgovine z izdelki iz konoplje, tako tistih, ki vsebujejo izključno CBD, kot tistih, ki vsebujejo tudi THC. V ta namen so od leta 2015 pripravili že več zakonskih rešitev. Ključno za red na tem področju je, poudarjajo, da uredimo prenos ustreznih definicij iz neprevedene konvencije o mamilih, in sprostimo nesmiselne omejitve gojenja konoplje kot kulturne rastline, predvsem pa moramo vzpostaviti sistema gojenja konoplje in pridobivanja kanabinoidov v medicinske namene. To bi želeli urediti tako, da se bodo s tem lahko ukvarjali tudi manjši, lokalni gojitelji ter izdelovalci zdravil in prehranskih dopolnil.
V Levici si za legalizacijo konoplje že ves čas dejavno prizadevajo. Na njihovo pobudo so zakonodajalci dekriminalizirali rabo konoplje v prehrambne in druge namene ter konopljo premaknili iz prve v drugo skupino prepovedanih drog, kar je bil pogoj, da se rastlino začne uporabljati tudi v medicinske namene. V sporazum med strankami vladne koalicije in Levico za leto 2019 so med drugim zapisali ustanovitev delovne skupine strank koalicije in opozicijske Levice ter ministrstva za zdravje, ki naj bi pripravila izhodišča za popravke zdravstvene zakonodaje, med katerimi naj bi bila tudi legalizacija konoplje v medicinske namene. A ta delovna skupina se ni sestala niti enkrat.
Tako v Levici kot v SD so sicer prepričani, da za ureditev področja uporabe konoplje v medicinske namene ni treba sprejemati posebne zakonodaje, ampak le sprejeti nekatere podzakonske akte oziroma pravilnike. »Zakon, ki ureja to področje, že imamo, in sicer Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami,« pojasnjujejo v Levici. »Ta določa, da se lahko prepovedane droge iz II. skupine – kamor je sedaj uvrščena tudi konoplja – proizvajajo, dajejo v promet in imajo v posesti za medicinske, veterinarske, učne in znanstveno-raziskovalne namene ter da dovoljenje za opravljanje teh dejavnosti izda minister na podlagi letne ocene potreb.« Prav na tej podlagi je ministrstvo za zdravje biotehniški fakulteti že izdalo dovoljenje za raziskave pri vzgoji hibridov konoplje, ki bi se lahko uporabljali v medicinske namene.
Večina strank bi dovolila tudi rekreativno uporabo
Uporaba konoplje v rekreativne namene je prav to, kar si predstavljate. Rekreacija je v slovarju opisana kot »dejavnost, s katero se človek telesno, duševno sprosti in okrepi«. In mnogi uporabniki so prepričani, da je uživanje konoplje preventiva pred marsikatero boleznijo.
Z izjemo NSi, ki je odločno proti uporabi konoplje v rekreativne namene, se druge stranke s tako ureditvijo bolj ali manj zadržano spogledujejo. Medtem ko so pri NSi mnenja, da gre za neodgovoren eksperiment, ki bo povzročil škodo javnemu zdravju, poslabšanje varnosti državljanov in večje stroške zdravljenja zaradi odvisnosti od THC, v SAB ocenjujejo, da bi bila legalizacija uporabe konoplje s THC korak v pravo smer – vsak naj počne, kar želi. Ob morebitni sprostitvi uživanja pa bi uvedli tudi konkretnejše ozaveščanje o njeni škodljivosti. Socialni demokrati poudarjajo, da so države, ki poznajo regulirano osebno uporabo, najprej uredile medicinsko proizvodnjo in oskrbo. »Ko bo v Sloveniji to urejeno, bomo lahko razmišljali o nadaljnji regulaciji, ne da bi pri tem ogrožali zdravje ljudi ali jih pehali v ilegalo,« so napisali.
S tem, da so prva parlamentarna stranka v zgodovini Slovenije, ki je predlagala popolno legalizacijo konoplje, se radi pohvalijo v Počivavškovi SMC. Zakon, ki so ga v proceduro vložili leta 2018, bi dovoljeval uporabo konoplje v osebne namene, gojenje konoplje doma v majhnih količinah in prodajo. Rekreativno uporabo odkrito podpira tudi Jelinčičeva SNS, ki bi sicer omejila število rastlin in predpisala prijavo pridelave pri ustrezni ustanovi. S tem bi se, kot pravijo, »sesulo kriminalno preprodajanje in 'dilanje' marihuane«.
Tudi Levica v prihodnosti načrtuje legalizacijo (in regulacijo) konoplje za rekreativno uporabo, njihova strokovna skupina pa že pripravlja ustrezne zakonske spremembe, ki bodo podlaga zanju.
Dosegljivih le nekaj zdravil, zdravniki predpisujejo na lastno odgovornost
Z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je glavni vladni svetovalec, ko gre za zdravstveno zakonodajo, odgovarjajo, da je v Sloveniji medicinska uporaba že dovoljena in da je že moč na recept dobiti nekaj zdravil iz konoplje. Poudarjajo, da morajo pravila, ki veljajo za druga zdravila, veljati tudi za tista iz konoplje. Vsebnost posameznih učinkovin mora biti strogo določena in standardizirana, zdravilo mora skozi obsežne klinične preskuse in biti testirano glede varnosti, učinkovitosti in neželenih učinkov, odobriti pa ga mora tudi Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Na njeni spletni strani so našteta zdravila, ki so trenutno dostopna slovenskemu bolniku, mu jih pa mora z receptom predpisati zdravnik. Dovoljenje za promet v Sloveniji ima Epidyolex, ki vsebuje naravni kanabidiol (CBD) in se uporablja za posebne, trdovratne oblike epilepsije. Potem je tu še nekaj zdravil, ki so odobrena v drugih državah in jih pod posebnimi pogoji lahko uvozimo. To so Sativex, ki vsebuje THC in CBD ter se uporablja za zdravljenje multiple skleroze, Cesamet, ki vsebuje nabilon, ter Marinol in Syndros, ki vsebujeta dronabinol. Ta zdravila so slovenskim bolnikom sicer načeloma dostopna preko začasnega dovoljenja za uvoz, a kaj ko je hudič v drobnem tisku. Ta pravi, da mora pobudo za uporabo tega zdravila dati lečeči zdravnik, predlog pa mora potrditi klinika oziroma strokovni kolegij. Nadalje mora biti ta pobuda »ustrezno obrazložena z utemeljitvijo, da pri določenem pacientu z drugimi zdravili, ki imajo dovoljenje za promet v Sloveniji, ni mogoče doseči ustreznih terapevtskih izidov«. Pobudo z ustreznimi dokazili mora nato lečeči zdravnik preko lekarne posredovati veletrgovcu oziroma uvozniku zdravil, ta pa nato na JAZMP vloži vlogo za začasno dovoljenje za uvoz zdravila. Načelno so bolniku na voljo tudi magistralna zdravila, torej takšna, ki jih po navodilih na zdravnikovem receptu pripravijo v lekarni za točno določenega pacienta. Sestavo takega zdravila predpiše zdravnik na svojo osebno odgovornost, kadar druga, industrijsko proizvedena zdravila nimajo želenega učinka. V Sloveniji se lahko kot magistralno zdravilo iz konoplje predpisujejo, na primer, kapljice s kanabinoidi, ki vsebujejo THC in CBD. Načeloma zdravnik lahko predpiše tudi izvleček cveta konoplje ter fitokanabinoidov v obliki cvetnih in plodnih vršičkov, a ta praksa po besedah JAZMP še ni vpeljana.
Pri tako omejenih možnostih zdravljenja z zdravili iz konoplje in ubeseditvi, ki že vnaprej nalaga skorajda »krivdo« zdravniku, ki bi jih dejansko predpisal, ni čudno, da se jih zdravniki tako rekoč ne poslužujejo. Tu gre verjetno prav toliko zadržkov pripisati strahu pred pravnimi posledicami kot nezadostnemu poznavanju zdravil iz konoplje. Takšno načelno »dovoljenje za uporabo« in »dostopnost« konoplje v medicinske namene bolniku nič kaj dosti ne pomagata. To pa še ne pomeni, da med bolniki ni zanimanja, prav nasprotno, čedalje večje je. Več kot dve tretjini slovenskih zdravnikov je namreč že imelo vsaj enega bolnika, ki se sam zdravi s konopljo ali njenimi izvlečki. Pri SD celo ocenjujejo, da potrebe bolnikov količinsko kar nekajkrat presegajo potrebe rekreativnih uporabnikov.
Boji se, da bodo gojili lahko samo izbranci
Dejstvo je, da zakonodaja, kot jo imamo, še nikomur ni preprečila, da bi se zdravil s konopljo, če se je tako odločil. »Trava« je na vsakem koraku. Z njo si pomaga na tisoče ljudi v Sloveniji, ki trdijo, da jim odpravlja ali lajša različne zdravstvene težave in bolezni, tudi najhujše. Ti so trenutno po eni strani prepuščeni črnemu trgu konoplje in njenih izvlečkov, kjer je cena lahko tudi zelo visoka, sestava pa popolnoma neznana, po drugi strani pa jih je strah, da bodo za svoja dejanja kazensko odgovarjali. Ni namreč malo primerov, ko se je bolnik zaradi nekaj sadik konoplje znašel na sodišču. Tam je bolj ali manj prepuščen dobri volji oziroma širokoglednosti sodnika. To sta na svoji koži dodobra izkusila najbolj izpostavljena slovenska aktivista za legalizacijo konoplje. Sanjinu Jašarju, ki je bil obtožen nezakonite proizvodnje konoplje, je vrhovno sodišče lanskega novembra izreklo dokončno oprostilno sodbo. Jašar nikoli ni zanikal, da konopljo prideluje, predeluje in z njo oskrbuje bolnike. Ti so na sodišču v njegov prid tudi pričali. Jašar je bil kar dvakrat oproščen na sodišču prve stopnje, z razlago, da je »deloval za in ne proti zdravju ljudi«. Z razsodbo pa se niso strinjali sodniki višjega sodišča, ti so mu med drugim očitali, da nima ustreznega dovoljenja ministrstva za zdravje.
Sodni proces zdaj čaka tudi Jako Bitenca, ki je prav tako obtožen nezakonite pridelave, predelave in preprodaje konoplje. Bitenc, ki prav tako svetuje in pomaga tistim, ki se želijo zdraviti s konopljo, si z njo lajša sladkorno bolezen. V hišnem priporu je že od sredine oktobra.
Vsej izkazani politični volji navkljub Sanjin Jašar ni pretirano optimističen, da bo uporaba konoplje v medicinske namene urejena tako, da bi bila konoplja čim bolj dostopna vsem. »Politika v končni fazi vedno posluša stroko, ki v konoplji še vedno vidi hudo škodljivo drogo, čeprav je količino konoplje, ki bi bila v teoriji smrtonosna, nemogoče zaužiti.« Jašar tako pričakuje, da bo zakon onemogočil posamezniku pridelovanje za lastno medicinsko uporabo. Farmacevtska industrija od tega namreč ne bi imela nič. In ker gre za milijardne posle, bodo lobiji zagotovo pritisnili na zakonodajalce. Ali pa bo dovoljena koncentracija učinkovin tako nizka, da se bodo morali ljudje spet zatekati na črni trg, da dobijo, kar potrebujejo. »Ne bi se tudi čudil, če bi bile licence za gojenje 'rezervirane' za ljudi na položajih in njihove prijatelje, kar se dogaja na toliko področjih,« še pravi Jašar.
Čas, da legaliziramo in reguliramo medicinsko pridelavo in uporabo konoplje, ki je v vsakem primeru že dano dejstvo, je že zdavnaj dozorel. Odločanje, kako se bomo tega lotili in ali bomo s tem dosegli cilje, kot so dostopnost, uporabniku prirejena uporaba, varnost in tudi dosegljiva cena, pa ne bi smelo biti prepuščena le politiki in stroki, ampak bi vanjo morali vključiti tudi širšo javnost, predvsem pa tiste, ki bi jim zakon moral biti namenjen – bolnike.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
