Po prejemu zakonodajne pobude mora sicer predsednik državnega zbora v sedmih dneh obvesti ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, in določiti 60-dnevni rok za zbiranje overjenih podpisov. Če so izpolnjeni vsi pogoji, se začne zakonodajni postopek, DZ pa predlog obravnava po enakem postopku kot vse druge zakone.
Mojca Lukan z Inštituta 8. marec je povedala, da so že januarja 2019 sprožili peticijo za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja. Takratna ministrica za pravosodje Andreja Katič je sicer obljubljala spremembe na tem področju, a se po njenih besedah niti pod prejšnjo niti pod zdajšnjo vlado ni predlagalo konkretnih sistemskih sprememb. "Ker oblast s tem žrtvam spolnega nasilja sporoča, da so si za to krive same, smo se odločili, da bomo predlog pripravili sami," je dodala Lukanova.
Po besedah direktorice inštituta Nike Kovač so se odločili za težjo pot, saj ne želijo, da bi bil zakon polje za nabiranje političnih točk. "Če smo tudi včeraj slišali glasove, ki so pogumno spregovorili o svojih izkušnjah, je zdaj čas, da skupaj ustvarimo gibanje, da rečemo 'dovolj je' in spremenimo zakonodajo," je poudarila in dodala, da bodo šele takrat vzpostavljeni pogoji, da bo žrtev manj in da bodo o teh zločinih upale spregovoriti.
"Ja pomeni ja"
Trenutna ureditev je namreč utemeljena na uporabi sile in s tem žrtve sili, da se aktivno upirajo in s tem tvegajo še večje nasilje, je pojasnila predstavnica inštituta Kristina Krajnc. Takšna ureditev ne zajema situacij, ko žrtev spi, izgubi zavest ali otrpne, je opozorila. Zato v inštitutu predlagajo ureditev po modelu "ja pomeni ja", ki so ga po njenih besedah sprejele že številne druge evropske države.
Tudi na Slovenskih železnicah
Predstavnice inštituta so danes spomnile na številna pričevanja žrtev spolnega nasilja v okviru kampanje Jaz tudi ter na izpovedi o spolnem nadlegovanju in nasilju, ki jih je slišati v zadnjih dneh. Spomnile so tudi na sodbo koprskega sodišča, ki je storilca kaznivega dejanja posilstva oprostila, ker je žrtev med pričetkom posilstva spala.
Na inštitutu so sicer dobili tudi veliko pričevanj o spolnem nasilju v univerzitetnih institucijah, a gre po besedah Kovačeve za sistemski problem. "To je stvar, ki je prisotna v vseh institucijah, kjer so prisotni hierarhični odnosi," je dejala. Omenila je še primer Slovenskih železnic, na katere se je po njenih besedah vsul val obtožb o spolnem nadlegovanju, "pa še vedno niso naredili popolnoma nič".
