Delež okuženih, ki so jih včeraj zabeležili na Hrvaškem, je znašal le pet odstotkov, število novookuženih pa je prvič po septembru padlo pod sto. Kot pišejo hrvaški mediji, so to številke, ki vzbujajo upanje in kažejo, da so se epidemiološki ukrepi obrestovali. Svoje bo naredilo tudi cepljenje, a šele čez nekaj mesecev.
Sosedom je tako prejšnji mesec uspelo prepoloviti število s covidom-19 okuženih ljudi. Številni zato pozivajo k rahljanju ukrepov, saj imajo v zadnjih dveh tednih na 100.000 prebivalcev le 216 okuženih. Kot piše Jutarnji list, enigma ostaja Slovenija, ki v 14 dneh beleži 885 okuženih na 100.000 prebivalcev.
Po šestih tednih
Po besedah hrvaškega epidemiologa dr. Branka Kolarića, ki je član tamkajšnje svetovalne skupine, obstaja več vidikov, ki vplivajo na številke. Navedel je trenutek uvedbe ukrepov, število okuženih ob uvedbi ter število skupkov. »Ko je epidemija bolj razširjena, torej ko je naenkrat veliko okuženih, bi morali ukrepi biti krajši, da bi opazili rezultat,« ga navaja Jutarnji list. »Ko se epidemija širi, kot se je pri nas, ko smo imeli 1200 okuženih na 100.000 prebivalcev, se učinek ukrepov vidi hitreje in razločneje. Po šestih tednih ukrepov smo znatno zmanjšali število okuženih. Po drugi strani je Nemčija podobne ukrepe imela že, ko so zaznali 200 okuženih na 100.000 prebivalcev; ko je število začelo naraščati na 300, so ukrepe še bolj zaostrili.«
»Skratka, ukrepi imajo vidnejši in hitrejši učinek, kadar je veliko okužb,« je nadaljeval. »Da bi prišli na 50 okuženih na 100.000 prebivalcev, bi morali imeti bolj stroge ukrepe, za rezultate pa bi potrebovali več časa. V tem primeru šole ne bi bile odprte, verjetno bi imeli tudi policijsko uro, s tem da je vprašanje, če bi sčasoma sploh dosegli ta cilj,« je pojasnil Kolarić.
Druženja?
Kar se tiče njega, je največja uganka Evropske unije Slovenija, kjer so epidemiološki ukrepi v veljavi že kar nekaj časa, dlje kot na Hrvaškem, rezultatov pa ni. »Težko je razumeti, zakaj število okuženih tako počasi upada in zakaj je takšna razlika med Hrvaško in Slovenijo. Morda je več ilegalnih druženj, torej da se ukrepi ne izvajajo, kot je predpisano. Kakorkoli že, ne gre zanemariti naravnega razvoja virusa, ko pride en val in okuži določen krog ljudi in tako dalje v ciklih. Obenem pa ima vsaka država svoje posebnosti, kar vpliva na izvajanje ukrepov. Vsekakor pa ostaja dejstvo, da se bolezen večinoma prenaša s kapljicami, zato so druženja najpogostejši in najverjetnejši vir okužb. Manj kot je druženj, manj je korone,« je za Jutarnji list zaključil Kolarić.
