Tretja vlada Janeza Janše je po odhodu Desusa iz koalicije postala manjšinska. Koalicija SDS, SMC in NSi ima v državnem zboru uradno 41 poslanskih mest.
»Gre za politično truplo, ki se ohlaja. Hitrost ohlajanja je pa odvisna predvsem od 'cenika' Zmaga Jelinčiča. Tako da je treba vprašanje glede dolžine trajanja te vlade naslavljati na Jelinčiča. On je tisti, ki zdaj to ohranja pri življenju,« je pred enim letom dejal Janša o manjšinski vladi Marjana Šarca, ki je imela 43 poslancev.
Vlada bo tako morala za sprejem vsakega posameznega zakona iskati podporo zunaj koalicije, predvsem pa bo morala sklepati kompromise s Slovensko nacionalno stranko, ki bo v zameno za podporo prav gotovo imela svojega zahteve. Tako kot jih je imela do Šarčeve vlade.
Predsednik najmanjše koalicijske stranke NSi Matej Tonin po izstopu Desusa sicer zatrjuje, da ima vlada v državnem zboru zagotovljenih trdnih 47 glasov. Poslanska skupina SNS, ki ima le tri člane, je podpisala sporazum o sodelovanju z vlado, četrti trdno zagotovljen glas najverjetneje pripada opozicijskemu poslancu Desusa Robertu Polnarju, ki mu grozi izključitev iz stranke, preostala dva glasova pa pripadnikoma narodnih manjšin.
Dve vladi padli zaradi neizglasovane zaupnice
Predsednik vlade in SDS Janez Janša bi zlahka končal politično krizo, tako kot je to leta 2000 storil tedanji premier Janez Drnovšek. Takratna koalicijska Slovenska ljudska stranka se je združila z opozicijsko Slovensko krščansko demokracijo v SLS + SKD Slovensko ljudsko stranko. Drnovšek je državnemu zboru predlagal, da se razrešijo ministri SLS, na to odločitev pa je vezal zaupnico vladi. Predlog ni bil sprejet, zato je vlada padla.
Leta 2011 je tedanji premier Borut Pahor, ko sta po treh letih mandata iz vlade izstopila Desus in Zares, vezal zaupnico na predlog liste kandidatov za ministrici in ministre. V državnem zboru ni dobil zadostne podpore, zato je vlada padla.
Ker se je Janša po odstopu zdravstvenega ministra iz Desusa Tomaža Gantarja odločil, da začasno sam prevzame resor, je malo verjetno, da bi se odločil za glasovanje o zaupnici vlade.
Opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB, združene v Koalicijo ustavnega loka, že nekaj časa iščejo manjkajoče glasove za izglasovanje konstruktivne nezaupnice vladi.
V skladu z ustavo je izglasovana v primeru, da najmanj 46 poslancev državnega zbora imenuje novega mandatarja za sestavo vlade.
Omenjene stranke imajo 39 poslancev, po tem, ko so organi Desusa za mandatarskega kandidata potrdili predsednika stranke Karla Erjavca, pa konstruktivno nezaupnico podpira 43 poslancev. Levica je pred dnevi izrazila pričakovanje, da bo ta vložena do konca leta.
Se zgodovina ponavlja?
V zgodovini samostojne Slovenije sta dve vladi predčasno zaključili svoj mandat zaradi izglasovane konstruktivne nezaupnice. Nazadnje je bila izglasovana drugi Janševi vladi. Zaradi ugotovitev protikorupcijske komisije, da Janša ne more pojasniti izvora za najmanj 210.000 evrov svojega premoženja, so iz koalicije izstopili Državljanska lista, Desus in SLS.
Po 405 dneh druge Janševe vlade je državni zbor za novo mandatarko za sestavo vlade izvolil Alenko Bratušek, ki je bila takrat članica opozicijske Pozitivne Slovenije, s čimer je bila Janševi vladi izglasovana nezaupnica.
To je tudi edina konstruktivna nezaupnica, ki je bila izglasovana v državnem zboru. Prva, ki ji je uspelo proti prvi slovenski vladi pod vodstvom Lojzeta Peterleta, je bila namreč izglasovana še v tedanji trodomni skupščini.