Novice Svet24

V Centru nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS) so opozorili, da je SDS v predlog sedmega protikoronskega zakona, ki ga je v soboto potrdila vlada, »podtaknila ukinitev« sklada za nevladne organizacije (NVO). »V preteklih mesecih je to poskušala že dvakrat, a brez uspeha. Tokrat ji je ukinitev uspelo izsiliti,« so zapisali v sporočilu. »Sklad za NVO je glavni vladni stranki trn v peti, ker je edini sistemski vir financiranja nevladnih organizacij, ki mu vlada samovoljno ne more odvzeti denarja, saj ga ščiti zakon o nevladnih organizacijah. Zato bi SDS zdaj spremenila zakon,« so opozorili v sporočilu za javnost.

Pesek v oči

STA

Matej Lahovnik, vodja vladne svetovalne ekipe za pripravo ukrepov, se je na ugotovitev CNVOS hitro odzval in posredno potrdil ukinitev sklada ter pojasnil, da naj bi izpad sredstev nadomestilo povečanje deleža dohodnine, ki ga državljani prostovoljno namenimo organizaciji po lastni izbiri. »Vsi bomo lahko en odstotek svoje dohodnine, oziroma dvakrat več kot doslej, namenili nevladnim organizacijam in o tem bomo neposredno odločali davkoplačevalci namesto 'strokovnih' komisij,« je zapisal Lahovnik.

Vsak državljan ima namreč pravico nameniti pol odstotka svoje dohodnine nevladni organizaciji po lastni izbiri. Denar tistih, ki tega ne storijo, se steka v omenjeni sklad, ki je na letni ravni težek približno pet milijonov evrov. Nevladniki lahko za ta sredstva zaprosijo prek razpisov, ki jih objavlja ministrstvo za javno upravo (MJU). Sklad so z zakonom o nevladnih organizacijah uvedli leta 2018, prej so ta sredstva romala nazaj v proračun. Na leto se vanj steče približno 5,5 milijona evrov.

Pri CNVOS menijo, da je Lahovnikov izgovor le za pesek v oči. »Polodstotni dvig je ceneno preusmerjanje pozornosti. Znesek, ki ga prejmejo NVO iz dohodnin, je nizek; 800 NVO dobi manj kot pet evrov. NVO, ki skrbijo za skupine z roba, ne dobijo veliko. Poleg tega so sredstva iz sklada za NVO edina sistemska državna sredstva, ki so posvečena razvoju in inovacijam v NVO,« so se odzvali na Lahovnikovo razlago.

Kdo bi bil na slabšem?

Z ukinitvijo se po navedbah CNVOS lahko poslovimo od uvajanja novih socialnih storitev v zapostavljenih regijah, na primer, da bi imeli v Beli krajini ali Posavju žrtve nasilja ali invalidi dostop do enakih storitev kot tisti v središču države. Lahko se poslovimo od neodvisnega dela na področju človekovih pravic, transparentnosti, boja proti korupciji, lažnim novicam in  sovražnemu govoru, so našteli. Sklad za NVO poleg tega pomaga financirati evropske projekte. Nevladne organizacije z izgubo tega vira financiranja tako v Slovenijo ne bodo mogle pripeljati evropskega denarja. Nič od tega nikoli niso financirala niti ne morejo financirati posamezna ministrstva, so opozorili.

Kdo bi bil na boljšem?

Bobo

Dvig dohodnine za donacije sicer najbolj ustreza prav SDS, saj gre za stranko, ki je med vsemi iz tega naslova dobila največ denarja. Lani ji je 1271 donatorjev nakazalo skupno skoraj 14.500 evrov oziroma v povprečju 11,38 evra. Edina stranka, ki ji je pri tem blizu, je SD, ki je dobila skoraj tisoč evrov manj (13.790 evrov). Za primerjavo: SDS je lani z dohodnino zbrala več denarja kot SMC, LMŠ, SNS, Desus, SAB in Levica skupaj.

Koalicija bo očitno predlog vendarle umaknila

Medtem so iz SMC in NSi sporočili, da bo koalicija spremembo financiranja sklada za razvoj NVO umaknila iz predloga sedmega protikoronskega zakona.

Z omenjenim skladom za razvoj NVO sicer upravlja ministrstvo za javno upravo, kjer so pojasnili, da je minister Boštjan Koritnik na sobotni seji vlade predlogu spremembe virov financiranja sklada nasprotoval. Po njihovih navedbah je minister Koritnik želel, da se sklad, ki je bil ustanovljen v času ministra Borisa Koprivnikarja, prav tako iz vrst SMC, ohrani. Soočen s predlagano spremembo je Koritnik predlagal nekatere možne alternativne rešitve, denimo zagotovitev fiksne višine sredstev za ta sklad iz proračuna, da le ne bi prišlo do situacije, ko za sklad v proračunu ne bi bilo odobrenih ustreznih finančnih sredstev, so še dodali na ministrstvu.

Ob tem pa so podprli predlog, da se možni delež donacije dohodnine posameznega državljana upravičencem, med katerimi so tudi nevladne organizacije v javnem interesu, dvigne z 0,5 na en odstotek. "Nevladne organizacije so eden od stebrov civilne družbe, kar se kaže tako v vključevanju NVO v procese odločanja kot tudi v mrežo izvajalcev storitev, ki so v javnem interesu. Samo učinkovit, povezan in stabilen nevladni sektor lahko pripomore k hitrejšemu in bolj enakomernemu razvoju vseh segmentov družbe," so ob tem poudarili na ministrstvu.

Tudi predsednik Državnega zbora Igor Zorčič je v izjavi za medije aktualno ureditev, ki je nastala v času njihovega ministra Koprivnikarja, ocenil kot dobro. Po njegovih navedbah za zdaj ni bilo ugotovitev, ki bi narekovale spremembo, zato poslanska skupina SMC ne bo spreminjala stališč, ki jih je zagovarjala pred dvema letoma.