Ustavno sodišče je namreč razveljavilo sklepe vlade in ministrice za izobraževanje Simone Kustec o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja. Ustavno sodišče je o zadevi odločalo na podlagi pobude pravnih zastopnikov dveh otrok, ki obiskujeta osnovno šolo za otroke s posebnimi potrebami. Odločilo je, da sklepi vlade, s katerimi so podaljšali zaprtje šol, niso bili ustrezno objavljeni oziroma nikoli niso stopili v veljavo, s tem pa pravna podlaga za zaprtje šol ne obstaja.
Kot so pojasnili v odločbi, ki je bila v četrtek objavljena v uradnem listu, so ob zavedanju, "da epidemiološka slika v državi morda še ne dopušča zbiranja ljudi v tako velikem številu zavodov s področja vzgoje in izobraževanja oziroma da so v zvezi z njihovim odprtjem morda potrebne določene usmeritve in organizacijske prilagoditve," odločili, da "sprejeta odločitev učinkuje šele po preteku treh dni od njene objave v uradnem listu."
V nadaljevanju so zapisali, da ima vlada s tem na voljo "dovolj časa, da ponovno pretehtajo strokovno utemeljenost takšnih ukrepov in se v zvezi s tem ustrezno odzovejo oziroma da odredijo vse, kar je morebiti potrebno za prehod na ponoven način izvajanja vzgoje in izobraževanja v institucijah, ki to izvajajo." Stališče ustavnega sodišča je, da če se vlada kljub temu odloči, da morajo biti šole in zavodi s področja vzgoje in izobraževanja še naprej zaprti, so ob upoštevanju trenutnih razmer izpolnjeni pogoji za začasno zadržanje prepovedi izvajanja vzgoje in izobraževanja v šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami.
Ne more bistveno vplivati na obvladovanje epidemije
Na argument vladne strani, da odprtje šol ne bi pomenilo le prihoda učencev, temveč tudi vseh zaposlenih, ter da bi bilo treba sprostiti javni prevoz in omogočiti odprtje domov za učence in dijaških domov, ustavno sodišče odgovarja, da je število šolajočih se otrok s posebnimi potrebami tako majhno, da prepoved njihovega zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih ne more bistveno vplivati na preprečevanje širjenja virusa in obvladovanje epidemije.
Odlok sam ne prepoveduje zbiranja ljudi v vseh zavodih, ki izvajajo dejavnost vzgoje in izobraževanja. Po odloku namreč prepoved zbiranja ljudi ne velja za vrtce v zmanjšanem obsegu, ki zagotavljajo nujno varstvo za otroke, katerih starši so zaposleni in varstva ne morejo zagotoviti na drug način, če tako odloči župan občine, na območju katere vrtec izvaja dejavnost.
Škodljive posledice
Po drugi strani bi še nadaljnje izvrševanje morebiti protiustavnega predpisa po mnenju ustavnega sodišča nedvomno lahko imelo škodljive posledice za otroke s posebnimi potrebami. Ti glede na njihove posebnosti in primanjkljaje potrebujejo zanje še posebej prilagojeno izvajanje izobraževanja, ki so ga lahko praviloma deležni le v zavodih, v katerih se z njimi ukvarjajo za to posebej strokovno usposobljeni delavci, njihovi starši pa jim tega morda ne morejo oziroma niti ne znajo zagotoviti. Zato ima zaprtje šol za te otroke še veliko večje posledice kot pri drugih otrocih, so zapisali ustavni sodniki.
Ustavni sodniki so tudi sklenili, da pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 3. in 5. točke prvega odstavka 1. člena Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih sprejmejo v obravnavo. Sklep so sprejeli s sedmimi glasovi za in enim proti. Sodnik Klemen Jaklič je napovedal odklonilno ločeno mnenje.
