»Pandemija vpliva na vse. Od nas vseh, od vsakega posameznika, od vse naše zavzetosti, naše vztrajnosti, trdoživosti, poguma, trme in solidarnosti je odvisno, kako bo šlo naprej. Prepričan sem, da večinsko to solidarnost vsekakor zmoremo. Ne narekujejo jo zgolj čustva, ampak tudi zdrav razum,« je danes na družabnem omrežju zapisal predsednik vlade Janez Janša. Pod zapis pa objavil napovedan videonagovor slovenskemu narodu.
»Položaj je zelo resen, nima smisla karkoli olepševati,« je videonagovor začel premier, ki je nato v imenu vlade izrekel sožalje vsem, ki so v pandemiji izgubili svoje najdražje. Nato je nadaljeval v očitajočem tonu. Pojasnil je, da je že aprila in maja opozarjal, da nas jeseni čaka nov, »hladni val virusa,« ki da bo težji, če ne bo na razpolago učinkovitega cepiva ali zdravila, ali pa vsaj obvezne elektronske aplikacije za sledenjenje okužbam. »Danes še vedno nimamo nič od tega, zakonsko podlago za obvezno aplikacijo smo si v Sloveniji sicer po težkih mukah zagotovili že julija, vendar je realizacija zastala v domačem in evropskem birokratskem močvirju, zlagani skrbi za zasebnost, pa tudi pri nesposobnosti za iskanje izvirnih rešitev v izjemnih razmerah na obeh ravneh.« Ob tem je dodal, da je mnoge bolj skrbelo, kaj bodo dejali informacijska pooblaščenka in mediji, kot pa koliko ljudi bo moralo umreti in trpeti. Pojasnil je še, da se Evropa sicer prebuja, a da zamude v veliki meri ne bo mogoče nadoknaditi pravočasno.
O »plebiscitni večini razuma in solidarnosti«
Janša je dodal, da bo od nas vseh odvisno, kako bo šlo naprej. Pred nami je zima, ko nas čaka nekaj podobnega ali še težjega od tega, kar so pozimi preživljali v Avstraliji. Pandemija po njegovih besedah namreč ni zgolj velikanski izziv za zdravstvo, temveč preizkušnja za celotno človeštvo, »za nas Slovence še posebej.« Nadaljeval je s pismom, ki da mu ga je včeraj poslal znan slovenski pisatelj. Ta naj bi se v pismu spraševal, »ali je narod, ki niti svojih mrtvih iz prejšnjega stoletja ni sposoben pokopati brez prepira, sploh zmožen toliko resnične solidarnosti do najbolj ogroženih živih, da bomo zmogli.« Janša je prepričan, da to solidarnost večinsko vsekakor zmoremo, pri čemer je poudaril, da »zgolj večina za uspeh, kot smo videli pretekla dva meseca, ni dovolj. Potrebni smo vsi ali vsaj velika večina. Plebiscitna večina razuma in solidarnosti.«
Kritiko jemlje kot del demokratične razprave, vendar ...
Ko je število okuženih previsoko, zgolj upoštevanje osnovnih preventivnih pravil obnašanja virusa več ne ustavlja dovolj učinkovito, je še pojasnil. Edina obramba je po njegovih besedah drastično omejevanje stikov, česar naše generacije v tem obsegu pred to epidemijo niso doživele. Zato tovrstnih ukrepov nikjer v demokratičnem svetu ne sprejemajo z aplavzom.
Kritiko vlade in njenih ukrepov jemljejo kot del demokratične razprave, je še dejal Janša, ahkrati poudaril, da »laži in dezinformacij, brisanje razlike med tem, kar je res in kar ni, uporaba dvojnih meril ter poudarjeno poročanje o akcijah, ki zanikajo potrebo po zaustavljanju epidemije ali se norčujejo iz ukrepov, ne prispeva k demokratični razpravi.« Razne »vplivneže, ki trdijo, da vlada sprejema ukrepe za to, da straši in ustrahuje ljudi,« je zato pozval, naj se »zaustavijo. Dovolj je bilo. Cel demokratični svet sprejema ukrepe, ker ceni in varuje življenje. Izkoriščanje globalne zdravstvene krize za rušenje je zloraba stiske, je zavržno ničvredno početje.«
Mesec dni trdega boja
Vlada v teh dneh zaključuje pripravo že šestega paketa ukrepov za blažitev posledic epidemije, ki ga bodo naslednji teden v roke prejeli poslanci. To sicer po navedbah Janše ne bo zadnji paket. Dejal je, da so ukrepi obremenjujoči in si jih nihče ne želi. Skupni cilj vseh je tako ta, da »epidemijo obvladamo do stopnje, ko ne bo ogrožala normalnega delovanja zdravstva, in stopnje, ko jo bomo lahko spet nadzorovali z doslednim sledenjem stikov.« Dodal je, da bodo morali nekateri ukrepi trajati dlje časa, ter izpostavil, da bo zima dolga, čaka pa nas »najmanj mesec dni trdega boja z virusom in nato še meseci velike previdnosti«. »A če bomo v naslednjih tednih uspešni, bomo lahko božič in novo leto preživeli bistveno bolj normalno kot krompirjeve počitnice,« je še dodal premier.
Dotaknil se je tudi cepljenja. Na zadnjem sestanku evropskih voditeljev, na katerem so razpravljali tudi o tem vprašanju, je Evropska komisija po lastnih ocenah predvidela možnost splošnega cepljenja od aprila do junija naslednje leto, je pojasnil. Kolikor bo ustreznega cepiva na voljo pred tem, bo to na razpolago predvsem za ogrožene skupine.
»S tem, ko se zavestno omejujemo pri stikih, varujemo in omogočamo, da bodo medčloveški stiki, srečanja in končno tudi zabave lahko kmalu spet del našega običajnega vsakdana. Da razumemo, da svojo svobodo in svobodo drugih varujemo tako, da smo odgovorni, kajti noben zakon ali ukrep ne more premagati virusa, premagata ga lahko le razum, ki pravi, da se moramo začasno odpovedati vsakemu nenujnemu stiku, in medsebojna solidarnost, ki nam narekuje, da vidimo tudi druge in da stojimo skupaj tako, da se ne družimo,« je še dejal Janša.
»Ko bomo čez leto dni gledali nazaj na današnje težke čase, bomo lahko ponosni na Slovenijo,« je zaključil premier.
