"Pred terorističnim napadom nobena država ne more biti varna in ni stoodstotne zaščite, ki bi lahko preprečila takšno dejanje tudi v prihodnje. Napad se lahko zgodi praktično v sleherni državi," je opozoril profesor z ljubljanske Fakultete za družbene vede.
V spopadanju s terorizmom je sicer pomembno predvsem delovanje policije in obveščevalnih služb. "V tem pogledu je bilo po mojem mnenju premalo nadzora nad osebo, ki je, kot je bilo ugotovljeno, že kazala določena nagnjenja k radikalizaciji. Sistem tu ni opravil svojih nalog. Namreč če je nekdo bil obsojen in je prestajal zaporno kazen, nato pa bil izpuščen v okolje, se samo sprašujem, kako je bil lahko brez 'nadzora'. To bi za tako tvegane posameznike morala biti naloga obveščevalnih služb," je menil Prebilič.
"Nujno bi bilo raziskati delovanje tega posameznika"
"Mislim, da bi bilo v primeru Avstrije nujno raziskati delovanje tega posameznika. Zelo malo je namreč verjetno, da je deloval sam. Mislim, da je imel podporo neke skupine. Konec koncev se radikalizacija ne zgodi kar sama po sebi. Neka celica brez dvoma obstaja. In prvenstvena naloga je, da poskušajo ugotoviti, kdo je v tej celici in kakšna je, kako je usmerjena in kdo seveda stoji za njo," je poudaril.
Opozoril pa je tudi, da v EU še vedno ni tesnejšega sodelovanja obveščevalnih služb med članicami in uspešnejše izmenjave obveščevalnih podatkov. Europol sicer lahko koordinira določene aktivnosti, ne more pa nadomestiti dela posameznih policij v državah. In če ne bo okrepljenega in izboljšanega sodelovanja med državami na tem področju, "je verjetnost, da pride do podobnega napada še v kakšni drugi državi, pričakovana".
Teroristični napadi se lahko zgodijo kjerkoli in kadarkoli
Slovenija je sicer po oceni profesorja v tem smislu manj ogrožena. "Terorizem ima zelo jasen signal - čim bolj vznemiriti čim več ljudi. Cilj napada ni povzročiti ogromno škodo ali preplah v lokalnem okolju, ampak širše, globalno. Dunaj je pomembna prestolnica, kjer je sedež številnih mednarodnih organizacij. In v tem smislu ima drugo težo kot npr. Ljubljana. Ali povedano drugače - z vidika terorističnega napada, ki naj bi vznemiril Evropo, je Ljubljana, če karikiram, nepomemben cilj. Verjetno napad v Ljubljani ne bi imel enakega učinka kot napad v Parizu ali Londonu," je razložil.
"Vendar pa nas to seveda ne sme uspavati, da je to za nas nemogoče. Kot sem že opozoril, teroristični napadi se lahko zgodijo kjerkoli in kadarkoli. Kako smo pa mi kot država pripravljeni na obvladovanje in preprečevanje tega, je pa seveda drugo vprašanje," je dejal.
Pri tem je opozoril, da so bile obveščevalno-varnostne službe v Sloveniji pogosto tarča strankarskih apetitov. To pa po njegovem mnenju "zagotovo ni prispevalo ki temu, da bi imeli danes najbolj pripravljeno strukturo za soočanje s takim izzivom, kot je terorizem".
V Sloveniji je stanje nekoliko boljše
Izpostavil je tudi problem zadostne integracije priseljencev v družbe v državah, kot so Francija, Velika Britanija, Nemčija, pa tudi Avstrija. "Na Dunaju recimo obstajajo predeli, kjer prišleki živijo v svojem svetu, v katerega ne vdirajo vrednote okoliškega prebivalstva oz. države, v kateri živijo. In to je slabo," je dejal Prebilič. To namreč po njegovem mnenju predstavlja veliko varnostno tveganje.
V Sloveniji je stanje po njegovi oceni nekoliko boljše. "Manj razlik je verjetno tudi zato, ker je kulturni prepad med nami in Zahodnim Balkanom manjši, saj smo vrsto let živeli tudi v isti državi. Seveda pa tudi pri nas sistem potrebuje izboljšave," je dejal profesor.
Toda po drugi strani odgovor v smislu zapiranja družb in izganjanja priseljencev, kot ga ponuja skrajna desnica, po njegovem mnenju ni pravi. "Argument moči je pravzaprav točno to, kar želi ustvariti terorizem. Hočejo polarizirati družbo in na nek način vzpostaviti razmere kaosa, ko bo prihajalo do nekontroliranih odločitev. To pa je treba zavrniti."
Odgovornosti za terorizem se ne sme pripeti celotni skupnosti priseljencev. "Taka stereotipizacija pomeni samo razdor. Ki na koncu nima zmagovalcev, ampak samo poražence. Zato so skrajno desna stališča, da je treba vse izgnati, popolnoma deplasirana. Prava politika bi zdaj morala narediti korak nazaj in se zamisliti, zakaj so bili ustvarjeni pogoji, da je ta oseba lahko izvršila teroristično dejanje. To bi bilo pravo naslavljanje problema," je še poudaril Prebilič v pogovoru za STA.
Slovenska policija okrepila delovanje na terenu
Slovenska policija je v povezavi s ponedeljkovim terorističnim napadom na Dunaju okrepila delovanje na terenu, prav tako pa je v stalnem stiku s partnerskima agencijama in tujimi varnostnimi organi Avstrije in sosednjih držav, s katerimi poteka izmenjava podatkov v okviru tesnega mednarodnega sodelovanja, so za STA sporočili s policije.
"Ves čas aktivno spremljamo situacijo in temu tudi ustrezno prilagajamo naše ukrepe ter aktivnosti. Policija skupaj z organizatorji dogodkov, lokalno skupnostjo, zasebno varnostnimi subjekti ter upravnimi enotami vsak varnostni dogodek oceni ter zagotovi varnostne ukrepe," so pojasnili na Generalni policijski upravi (GPU).
Po njihovih navedbah ob povečanih varnostnih obremenitvah v tem obdobju v zagotavljanje varnosti vključujejo tako materialno tehnična sredstva kot različne strukture policijskih resursov. Prioritete pri tem so preprečevanje kaznivih dejanj, vzdrževanje in vzpostavljanje javnega reda in miru, zagotavljanje hitre in učinkovite intervencije ter zaščita žrtev kaznivih ravnanj, so zapisali na policiji. Na meji z Avstrijo in tudi na mejah z drugimi sosednjimi državami policija že sicer izvaja naloge, ki so določene z odloki za preprečevanja širjenja epidemije covida-19.
V okviru tega in tudi v okviru drugih nalog policisti nadzorujejo promet oseb, ki prihajajo iz Avstrije in drugih držav članic Evropske unije. Vsi policisti so po navedbah GPU seznanjeni z zadnjimi dogodki v uniji in izvajajo vse predvidene ukrepe za zagotavljanje varnosti.
