V petek je bolnišnično oskrbo zaradi covid-19 potrebovalo 779 ljudi, kar je 76 več kot dan prej. Po besedah Beovićeve je rast pričakovana. Število hospitaliziranih se bo po pričakovanjih dvignilo do 1200 ob upoštevanju, da bodo vladni ukrepi prijeli. Intenzivno nego bi na vrhuncu tega vala potrebovalo med 200 in 300 bolnikov, je povedala STA.
Vodja vladne strokovne svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je za informativno oddajo Premagajmo covid-19 na nacionalni TV Slovenija komentirala, ali nižje število novoodkritih primerov okužbe v četrtek že kaže, da sprejeti protikoronski ukrepi delujejo. "Številke dajejo upanje, čeprav še vedno velja opozorilo, da gre lahko za statistična nihanja. S podobnimi ukrepi smo spomladi uspeli hitro zamejiti epidemijo, takrat smo začeli bolj zgodaj v epidemičnem valu, sedaj lahko, ker imamo polno razvit epidemični val, pričakujo, da bo ta učinek počasnejši," je dejala.
Dve inkubacijski dobi
Do sproščanja protikoronskih ukrepov bi lahko po besedah Beovićeve prišlo po dveh inkubacijskih dobah, to je približno en mesec oziroma 28 dni po sprejetju zaostritev. "Med prvimi ukrepi, ki bi jih bilo smiselno sprostiti čim prej, so prav gotovo šole, zaradi vpliva na mlade ljudi".
"Na čredno imunost ne gre računati"
Pretekli teden smo poročali, da so v bolnišnici hospitalizirani tudi otroci, pri katerih so potrdili okužbo. Beovićeva pa je včeraj pojasnila, da je šlo pri teh otrocih za druge bolezni, zaradi katerih so potrebovali bolnišnično zdravljenje in ne za hospitalizacijo zaradi covida-19.
Na vprašanje, kako je s čredno imunostjo in ali lahko v kratem času posameznik za koronavirusno boleznijo 19 zboli tudi trikrat, je vodja vladne strokovne skupine odgovorila: "Lahko, pojavljajo se posamezni primeri. Možno je, da človek znova zboli po preboleli bolezni covid-19. Gre za koronaviruse, ki v splošnem, takrat, ko povzročajo navadni prehlad, ne puščajo trajne imunosti. Možne so ponovitve. To upanje, da nam bo čredna imunost prinesla neko varnost, je bilo že na začetku preveč optimistično".
Spremembe pri testiranju
Sedanje testiranje s testi PCR bomo tudi v Sloveniji dopolnili z antigenskimi testi, ki so sicer manj zanesljivi, a učinkovitejši in hitrejši, saj pokažejo rezultat v 15 minutah. "Pri mladih zdravih ljudeh, ki izločajo zelo veliko virusa, je ta test zelo podoben osnovnemu molekularnemu testu, ki ga sicer uporabljamo rutinsko. V nekaterih drugih skupinah pa ne. Odvisno je tudi, v kateri fazi bolezni se človek nahaja, če bolezen že izzveneva, potem ne izloča več toliko virusa in ga s tem manj občutljivim testom ne moremo zaznati," je pojasnila Beovićeva in dejala, da natančne PCR teste potrebujejo predvsem za bolnike s covidom-19, ki so sprejeti v bolnišnico in za starejše oziroma tiste s kronično boleznijo, pri katerih se stanje lahko poslabša. Hitri testi so ponekod že na voljo tudi v Sloveniji, "celotnega sistema s hitrimi testi pa še ni".
Obdukcije umrlih, pri katerih so potrdili okužbo s koronavirusom?
Obdukcije umrlih za covidom-19 se po besedah Beovićeve opravljajo, vendar ne zelo pogosto, saj gre za "velik poseg in jih vedno ne potrebujemo iz medicinskih razlogov. Niso prepovedane, obstajajo protokoli, kako se naredi obdukcija, da ne pride do okužbe osebja in v nekaterih primerih jo izvajamo. Večkrat pa je iz poteka jasno, ali je covid-19 vzrok za smrt ali ne. Kar nekaj pa je takih primerov, ki so bili ravnokar vpisani, kjer ima oseba zelo veliko hudih bolezni in je potem okužba s covidom-19 tisto, kar je prevesilo stanje na slabše. Ves čas sledimo priporočilu Svetovne zdravstvene organizacije, ki pravi, da je smrt vsakega človeka, ki je okužen s covidom-19, smrt zaradi covida-19, razen če ne gre za zelo jasen razlog, da je človek umrl zaradi nečesa drugega, na primer prometne nesreče".
