Pristojni bodo zato v prihodnjih dneh pozorno spremljali epidemiološko stanje, pri čemer bo bistveno vprašanje naraščanja števila hospitaliziranih bolnikov s covidom-19. Vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Beovićeva je v ponedeljkovi izjavi za STA spomnila, da je bila osnovna ideja ustaviti val epidemije covida-19 s strogimi ukrepi, nato pa poskušati živeti z novim koronavirusom. "A virus premalo poznamo, da bi vedeli, ali je to dejansko mogoče. Imamo kombinacijo predvidevanj in želje, da bi živeli na način nove normalnosti," je opisala. Za zdaj po njenih besedah kaže, da bo zima prinesla bistveno slabšo situacijo. Epidemiološka situacija se je začela slabšati že septembra, številne države po svetu pa že razmišljajo oz. vpeljujejo nove omejitve za zajezitev širjenja okužbe s koronavirusom.
"Bistven argument oziroma omejujoč faktor, ki bo sprožil razpravo o ponovni razglasitvi epidemije, je obremenitev zdravstvenega sistem z novimi primeri okužb," je pojasnila. Naraščanje števila potrjenih primerov okužb s koronavirusom je po njenih besedah sicer odsev stanja, kaj se dogaja s širjenjem virusa v populaciji, a resen problem je predvsem polnjenje bolnišnic z bolniki s covidom-19. "Glede na to da je slovenski zdravstveni sistem bistveno bolj krhek kot zdravstveni sistemi zahodnoevropskih držav, moramo biti še toliko bolj previdni in pravočasno pritisniti na zavoro, morda tudi v obliki razglasitvi epidemije," je opozorila.
Kakšen bo nadaljnji trend
V naslednjih dneh bi se se morali pokazati rezultatih bolj doslednega nošenja zaščitnih mask, ki ga je vlada predpisala pred približno desetimi dnevi. Če pričakovanega učinka ne bo, obstaja tudi razmislek o razglasitvi epidemije, saj je treba zaščiti življenja ljudi, je poudarila Beovićeva.
Včeraj je bilo hospitaliziranih okoli 80 bolnikov s covidom-19, če pa bi njihovo število naraslo na trikrat toliko, pa bi po oceni infektologinje že bilo smiselno razmišljati o strožjih ukrepih. V primeru, da bi število hospitaliziranih naraščalo s trendom zadnjih desetih dni, bi do tega lahko prišlo že v drugi polovici oktobra, je opozorila in poudarila, da je to treba ustaviti že prej.
Presenetilo jih je, da se je število okužb povečalo tako zgodaj. To med drugim pripisujejo močnemu vnosu virusa s Hrvaške in večjemu številu ljudi na delovnih mestih. S skrbjo pričakujejo tudi začetek študijskega leta, saj so mladi za razliko od majhnih otrok pomembnejši prenašalci virusa, poleg tega so pa tudi njihovo vzorci obnašanja bolj tvegani za prenos okužbe.
Ob tem pogrešajo dosledno izvajanje obstoječih ukrepov, pa tudi nadzora. Kot svetovalna skupina si želijo tudi dolgoročnejšega načrta, saj bomo imele tako stanje vsaj do spomladi, maja pa bi lahko računali na pešanje virusa. Po njenih besedah moramo oblikovati take ukrepe, da bo življenje "kar najmanj boleče", torej da bomo lahko imeli dostop do zdravnika, z določenimi omejitvami izvajali prireditve in podobno.
Podobno razmišlja Gantar
Tudi zdravstveni minister Gantar pravi, da možnost ponovne razglasitve epidemije vedno obstaja. "Omejujoč dejavnik, ko se bo treba odločiti, bo zmogljivost zdravstvenega sistema in ko bomo imeli v zdravstvu zapolnjeno določeno število kapacitet," je dejal v izjavi za medijem po današnjem rednem posvetu vodij koalicijskih strank. Pomembno je, da ne pride do kolapsa zdravstvenega sistema.
Po njegovi oceni je v tem trenutku vse odvisno od tega, kako bo v naslednjih dveh tednih naraščalo število bolnikov s covidom-19, ki bodo potrebovali bolnišnično oskrbo. V tem obdobju naj bila tudi sprejeta odločitev, vmes pa "verjetno še kakšna poteza v smislu boljšega izpolnjevanja ukrepov", a zaenkrat ne razmišljajo o zapiranju javnega življenja.
Dosledna uporaba zaščitnih mask in spoštovanje ustrezne medosebne razdalje sta po Gantarjevih besedah enostavna in ključna ukrepa, in ne neumestna zahteva vlade. "Če bomo to izpolnjevali, verjamem, da ne bo treba razglašati epidemije," je pripomnil.
