Pozornost Slovencev je pritegnil Cryos, semenska banka iz Danske, ki pomaga uresničiti željo tistim, ki bi radi postali starši, a tega po naravni poti ali iz drugih vzrokov ne morejo doseči.
Zagotavljajo semensko tekočino, s katero se lahko ženska oplodi sama ali pa za njeno osemenitev poskrbijo na kliniki ali v bolnišnici. Slovenska zakonodaja umetno oploditev z darovalcem sicer omogoča ženski in moškemu, ki živita v medsebojni zakonski ali zunajzakonski zvezi, istospolnim parom ali samskim ženskam pa ne, zato se morajo ti znajti po svoje. Največkrat se odpravijo po pomoč v tujino, kjer so zakoni takšni, da to dovoljujejo.
Kar nekaj slovenskih istospolnih parov se je po otroka odpravilo v nam bližnjo Avstrijo, kjer so leta 2015 sprejeli zakon, ki tudi našim državljanom omogoča umetno oploditev z darovanimi semenčicami. Tam lahko na primer tudi Slovenec postane donator semenčic, za kar sicer ne sme biti plačan, plačajo mu »le« nekaj deset evrov, kar predstavlja stroške, ki jih je imel na primer s potjo in podobno.
Darujejo spermo
Slovenec je lahko darovalec tudi na domačih tleh. Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) o darovanju spolnih celic pravi, da morajo biti slovenski darovalci ob odločitvi za darovanje brez pomislekov in pripravljeni odreči se vsem pravicam do otroka. Njihova identiteta in tudi identiteta prejemnika donacije je, v nasprotju z določili v nekaterih drugih državah, strogo varovana. Velja tudi, da za darovane spolne celice, kot smo že omenili, ni dovoljeno prejemati plačila ali kakšne druge koristi. Če bi darovali spolne celice, bi nam povrnili le stroške, ki jih imamo s potjo, pregledi in odvzemom spolnih celic. Tisti, ki bi radi pri nas darovali semenčice, se lahko povežejos kliničnim oddelkom za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC v Ljubljani.
Nekateri moški se za donacijo sperme odločijo iz altruističnih vzgibov, nekateri pa preprosto zato, ker potrebujejo denar. A kot rečeno, tega pri nas ne morejo iztržiti, saj ni legalno, da moški za donirano spermo prejme plačilo. To ni mogoče niti v Veliki Britaniji, Kanadi in po drugih državah Evropske unije, na Danskem in v ZDA pa je drugače. Tja bi torej morali, če bi želeli zaslužiti s svojimi semenčicami. Pri enkratnem darovanju lahko pridobimo od 50 do 200 evrov. Največ plačajo tistim donatorjem, ki se odločijo, da lahko interesenti za spolne celice o njih lahko izvedo več informacij (telesne in karakterne značilnosti), če pa o tem ne želimo razkriti ničesar, je temu primerno tudi plačilo nižje. Za več denarja, to je po navadi na prestižnih klinikah, je treba prestati tudi vrsto testiranj, na podlagi katerih ugotavljajo dedne in druge bolezni.
Inteligenčni testi
Vse več klinik v tujini je pozornih na lastnosti darovalca (teža, višina, barva las in oči, krvna skupina, izobrazba, osebnost, zaprosijo tudi za fotografijo, pri nekaterih merijo celo inteligenčni količnik), saj vedo, da bodo le tako lahko bolje tržile semenčice interesentom za oploditev z njimi. V Ameriki je denimo povpraševanje po darovanih spolnih celicah tako obilno, da je zaživela zelo bogata spletna ponudba moških spolnih celic. Kar nekaj je namreč semenskih bank s svojimi spletnimi stranmi, na katerih ponujajo bazo darovalcev, jih podrobneje predstavijo, nakar lahko stranka semenčice kupi kar na daljavo in jo čaka le še oploditev doma, na kliniki, v bolnišnici oziroma na pooblaščenih mestih.
Na domačih družbenih omrežjih se je pojavilo več zapisov o neki semenski banki na Danskem, ki naj bi kar na dom pošiljala semenčice, s katerimi se nato oplodiš kar sam. Preverili smo, za katero banko gre, ali je pot do otroka »z njimi« res tako preprosta in ali Slovenci uporabljamo njihove storitve.
Semenčice na dom
Ugotovili smo, da gre za največjo semensko banko na svetu Cryos, ki je v treh desetletjih, kolikor deluje, na svet pomagala že okoli 65 tisoč otrokom po vsem svetu. Na to banko, kot izvemo, pomisli veliko Evropejcev, predvsem samskih žensk ali žensk v istospolnih zvezah. Danska je namreč ena najbolj liberalnih dežel v tem smislu, saj je že leta 2007 sprejela nov zakon, ki je dostop do umetne oploditve v javnem zdravstvu dovoljeval ne glede na poročni stan ženske ali njeno spolno usmerjenost. Zdaj to omogočajo tudi tujkam.
Imajo tudi obširno spletno stran in prav ta je zamikala Slovence, ki so, kot so poročali na facebooku in spletnih forumih, z začudenjem zrli v bogato bazo darovalcev sperme. »Videti je mogoče fotografije darovalcev in njihove podrobne profile, na podlagi katerih lahko izbereš videz in osebnost otroka, nakar lahko s samo nekaj kliki semenčice kupiš in ti jih pošljejo domov, kjer se kar sam oplodiš,« je napisano v tej skupini, in kot kaže, je zares tako preprosto, čemur pritrdi pričanje Slovenke, ki je pri njih kupila semensko tekočino.
Pričanje o domači osemenitvi
»Spermo sem si že dvakrat naročila iz največje evropske semenske banke Cryos Denmark. Ko sem s kartico na spletu plačala semenčice, so mi te pripeljali iz Danske v Slovenijo v obliki paketa v enem dnevu. V njem so bile slamice s semenom, brizgalka, navodila, dokumenti o testiranju donorja. Inseminacijo lahko opraviš doma sama. Slediti moraš ovulaciji in preračunati, kdaj naročiti seme,« je pojasnila na nekem spletnem forumu.
Povedala je, da je semensko tekočino prejela v suhem ledu, naslednjič pa v nitrogenskem tanku. Da moške spolne celice preživijo, morajo biti namreč zagotovljeni kontrolirani pogoji, ki jih ohranjajo pri življenju. Pravi, da je imela smolo in da ne prvič ne drugič ni zanosila. »Imela sem smolo in se ni prijelo, sem pa pomirjena z dejstvom, da lahko to naredim, kadar hočem. Cena dveh slamic s semenčicami, z davkom in ostalim, je bila okrog tisoč evrov. Postopek doma je popolnoma preprost,« je dodala.
Videza ni mogoče predvideti
Direktor semenske banke Cryos International Peter Reeslev nam je povedal, da semenčice v glavnem distribuirajo bolnišnicam, klinikam in drugim pooblaščenim mestom oziroma osebam. »V naši semenski banki je sicer na voljo tisoč donatorjev, katerih semenčice glede na izbor pošiljamo v sto držav po svetu,« je pojasnil. Opozoril je, da je predpostavka naše bralke, da lahko izberemo lastnosti in videz otroka, napačna, »saj se geni darovalca povežejo še z geni ženske, ki je oplojena, tako da zagotovilo, da bo otrok po videzu in značaju tak, kot je v profilu opisanidarovalec, ne obstaja.«
Reeslev je povedal še, da imajo v njihovi semenski banki shranjeno tudi semensko tekočino treh slovenskih darovalcev, »a gre za Slovence, ki živijo na Danskem oziroma v Ameriki, kjer imamo svojo podružnico«. Dejal je, da darovalci običajno za semensko tekočino prejmejo od 30 do 70 evrov, vendar ta vsota ne predstavlja plačila, ampak bolj povračilo stroškov. Za nakup semenčic pa bi morali odšteti od 46 do nekaj sto evrov, odvisno, kako poglobljene informacije o donatorju želimo. Če želimo takega, ki razpolaga tudi z družinskim drevesom, na roke napisanim pismom, testom emocionalne inteligence in podobno, bomo seveda za to odšteli več, tudi okoli tisoč evrov.
