Raziskovalna skupina na Kemijskem inštitutu je zasnovala cepivo na osnovi plazmidne DNK, ki vsebuje zapis za virusne proteine in v človeških celicah povzroči proizvodnjo virusnih proteinov, ti pa sprožijo tvorbo protiteles in zaščitnih celic T, je danes na novinarski konferenci pojasnil vodja te raziskovalne skupine Jerala.
Po njegovih besedah v kliničnih raziskavah v ZDA, Japonski in Južni Koreji že testirajo različna cepiva proti novem koronavirusu na osnovi plazmidne DNK. Prednost uporabe plazmidne DNK je nizka cena proizvodnje, visoka stabilnost, ki ne zahteva verige zamrzovalnikov, slabost pa manj učinkovit vnos v celice v primerjavi z virusnimi sistemi.
Novost pristopa Jeralove skupine pri razvoju cepiva pa je v modifikaciji virusnih proteinov v nanodelce, ki spominjajo na viruse, s čemer so izboljšali odziv imunskega sistema. Tako so pripravili pet različic virusne proteinske domene RBD, ki je odgovorna za prepoznavanje celičnega receptorja.
Rezultati testiranja cepiva na miših so po Jeralovih navedbah pokazali, da se je najbolje odrezala različica cepiva, pri katerem so na virusni protein dodali kratek segment, ki je sprožil tvorbo velikih skupkov. V tem primeru je bil odziv več kot stokrat boljši od monomenega proteina, ki ga sicer uporabljajo nekatera druga cepiva.
Pokazali so, da protitelesa nevtralizirajo vezavo virusa na človeški receptor v koncentracijah, ki so primerljive z drugimi cepivi in protitelesi pri bolnikih, ki so preživeli okužbo z novim koronavirusom. Dodatno so pokazali tvorbo celic T, ki uničujejo celice, ki proizvajajo virusne proteine, kar prav tako lahko ustavi okužbo.
Ob tem je Jerala opozoril, da gre za rezultate predkliničnih študij, kar pomeni šele začetno stopnjo in da je do uporabe cepiva pot še dolga. Treba bi bilo izvesti obsežne klinične študije ljudeh, poleg tega pa po njegovem mnenju nima smisla nadaljevati z razvojem tega cepiva, ko bo enkrat na voljo varno in učinkovito cepivo proti novem koronavirusu. Vseeno pa ocenjuje, da so rezultati dobra popotnica za nadaljevanje raziskav, morda bodo dobra podlaga tudi za razvoj kakšnega cepiva za nov virus v prihodnosti.
Vseeno pa so za naslednje korake v Sloveniji organizirali konzorcij, v katerem poleg Kemijskega inštituta sodelujejo raziskovalci veterinarske fakultete, Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, zdravniki infekcijske klinike UKC Ljubljana in Klinike Golnik ter podjetja Jafral, ki bi po besedah Jerale lahko pripravil proces za proizvodnjo cepiva za klinične študije in dokumentacijo za odobritev klinične študije v skladu z visokimi zahtevami za aplikacijo cepiva v človeka.
Ni nujno, da bodo dolgoročno varna
Po mnenju Boruta Štruklja s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani pa bi bilo absolutno treba naprej naprej razvijati cepivo. Tista cepiva, ki so se do sedaj v začetku kliničnih preizkušanj izkazala kot varna, ne pomeni, da bodo tudi dolgoročno varna. Poleg tega je Jeralova raziskovalna skupina ustvarila platformo, ki je uporabna za razvoj cepiva za kakršen koli virus v prihodnje.
Poleg tega pa cepiva proti novem koronavirusu, ki so s kliničnimi raziskavami najdlje, temeljijo na adenovirusnih delcih, ti pa so lahko imunogeni, kar lahko pomeni, da cepivo čez čas ne bo več delovalo. "Pristop, ki ga je naredila skupina Jerale, je zaobšel ta problem," je poudaril.
Štrukelj je poudaril, da so v Sloveniji to cepivo razvili s sredstvi, ki so deset ali sto tisočkrat manjša kot v ZDA ali na Kitajskem. Zato je pozval, naj se sredstva koncentrirajo v projekte, ki kažejo ne samo v inovativnost, ampak tudi možnosti za uspeh.
Raziskovalna skupina je rezultate predklinične študije predstavila v članku, ki so ga pred recenzijo omogočili za javni dostop na strežniku bioRxiv. Jerala je pojasnil, da so na podlagi te objave že dobili ponudbo iz tujine, da bi njihov konstrukt prenesli v adenovirusnega. "Odzivi kolegov, ki to spremljajo, so pozitivni, a je treba počakati na polno recenzijo," je dejal.
Prav tako so že stopili v stik z Evropsko agencijo za zdravila, ki ji bodo predstavili rezultate. Nadejajo si hitrega odgovora, tako da bi potencialno lahko klinično študijo na ljudeh začeli v decembru, je dejal Štrukelj. Sicer pa Jerala ocenjuje, da bi lahko v enem tednu v industrijskem fermenterju pridobili dovolj cepiva za celo Slovenijo, če bi imeli optimiziran postopek.
