Kmetijske panoge so letošnjo sezono pred posebnim izzivom, saj so v večji meri odvisne od delavcev iz držav, ki so se znašle na rdečem seznamu. Največ tovrstnih delavcev prihaja iz Romunije, pa tudi iz Bosne in Hercegovine ter Srbije.
»Gre za naravo dela, ki je vezana na letni čas, razvojno fazo rastlin ter tehnologijo pridelave. Pri delu na poljih in v nasadih se namreč težko izognemo delovnim konicam, ko je treba delovno silo okrepiti. Tovrstna opravila je namreč treba opraviti hitro in v omejenem časovnem obdobju. Trenutno se s potrebami po sezonskih delavcih srečujeta predvsem panogi hmeljarstva in sadjarstva, ki enako kot vsako leto potrebujeta sezonsko delovno silo. Še vedno je največje povpraševanje po tujih sezonskih delavcih,« pojasnjujejo na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KZGS).
Največjo potrebo po delavcih migrantih imajo v hmeljarski in sadjarski industriji. Predvsem prva je od te delovne sile odvisna v takšni meri, da so delavce za 14 dni nastanili v karanteni. »Pripeljali smo jih 30, kljub karanteni so bili pripravljeni priti. Za ta čas 14 dni smo jim omogočili hrano in stanovanje,« nam je pojasnil Drago Ciglar, direktor družbe Hmelj Dornava, sicer drugega največjega pridelovalca hmelja v državi.
»Imamo približno 60 odstotkov delavcev iz Romunije. Opravili smo 14-dnevno karanteno. Ostali so domači. Oni so pri nas preživljali karanteno, kot zahtevajo predpisi. To je pregledala tudi inšpekcija, zdaj pa že delajo,« pove Jožef Čas, največji hmeljar na Koroškem.
»Navadno gre za osebe, ki se vsako leto vračajo k istim kmetom. Te osebe so tovrstnega dela vešče, poznajo njegove specifike ter imajo vsa potrebna znanja za to, da je delo opravljeno strokovno in v primernem časovnem okviru,« dodajajo na KZGS.
Občutili tudi sadjarji in zelenjadarji
Med epidemijo so imeli težave tudi sadjarji in zelenjadarji, ki večinoma zaposlujejo delavce iz BiH in Srbije, saj je bil tudi prihod teh delavcev ustavljen. »Zdaj so se spet vzpostavile povezave in z upoštevanjem navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje poteka to najemanje tuje delovne sile nekoliko lažje. Seveda pa delavcev v obeh panogah še vedno primanjkuje,« so povedali na KGZS.
Kot je razvidno iz podatkov, ki jih je STA posredoval Zavod RS za zaposlovanje, je bilo med januarjem in julijem letos tujcem izdanih 82 delovnih dovoljenj za sezonska dela v kmetijstvu, lani v tem času pa 192.
Na KZGS so jih želeli izvzeti iz karantene
KZGS »je sicer pristojne pozvala, da se sezonske delavce v času teh izrednih razmer opredeli kot izjeme, in sicer v smislu, da je njihovo delo pomembno z družbenega in gospodarskega vidika /…/ ne gre namreč pozabiti, da ti ljudje opravljajo nujno potrebna dela v kmetijstvu, katerega primarni namen je zagotavljanje hrane za prebivalstvo. Žal pristojni za naš predlog niso imeli posluha.«
Potrebni so še lokalni delavci
Zavod RS za zaposlovanje na svoji spletni strani objavlja ponudbo 14 podjetij, ki bodo v tem obdobju potrebovala od 610 do 670 delavcev. Seznam se lahko do jeseni še razširi, opozarjajo.
»Ponudbe sezonskega dela se med seboj razlikujejo. Za nekatere je lažje najti delavce (obiranje sadja), drugod je delavce tudi zaradi zahtevnosti dela težje najti (hmeljišča, obrezovanje sadnega drevja) in se delavce zagotavlja tudi iz tujine. Sezonsko delo v kmetijstvu je fizično zahtevno, poteka na odprtem, je občasne/začasne narave. Plačilo praviloma ni visoko glede na ostale ponudbe na trgu dela, za sezonsko delo se zato odločajo predvsem delavci iz lokalnega okolja, ki nimajo dodatnih stroškov s prevozom na delo,« so poudarili na zavodu.
Delo intenzivno, plača minimalna
»Minimalne urne postavke so za določene oblike dela predpisane. V kolikor gre za pogodbo o začasnem in občasnem delu v kmetijstvu, ta od 18. aprila 2020 naprej ne sme znašati manj kot 5,16 evra bruto. V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi pa velja minimalna plača, ki v letu 2020 znaša 940,58 evra bruto,« so na naše vprašanje odgovorili na KZGS.
