Eden največjih političnih bojev po vrnitvi poslancev z zasluženih počitnic bo zagotovo na področju medijske zakonodaje. Predlog, ki so ga pripravili na ministrstvu za kulturo, je v vrstah opozicije pa tudi v strokovni javnosti naletel na veliko kritik, saj na področju financiranja medijev uvaja velike spremembe. Na eni strani bi se močno zmanjšalo financiranje nacionalnega radia in televizije, na drugi strani pa je predvidena ustanovitev medijskega sklada, v katerega naj bi se s strani telekomunikacijsih operaterjev Telekoma, Telemacha, T2 in A1 steklo okoli 25 milijonov evrov na leto. Glede na predlagano zakonodajo naj bi o tem, katerim medijem bo denar namenjen, odločal kar kulturni minister. Na nevarnosti, ki jih prinaša taka ureditev, opozarjajo tako tuji kot domači strokovnjaki. Marko Milosavljevič s fakultete za družbene vede je tako nedavno pojasnil: »Nikjer ni natančno opredeljeno, kdo bo ta denar dobil, v kakšnih deležih bo ta denar dobil in tudi kakšen bo postopek delovanja. Hipotetično bi lahko minister za kulturo od teh 25 milijonov evrov 24 milijonov dodelil prijateljski TV-postaji, en milijon pa nekomu, ki se dejansko ukvarja s filmom in televizijo.«
Solastniki in ustanovitelji
Poslanec Marko Bandelli je v enem izmed pogovorov na družbenih omrežjih na temo porabe evropskih sredstev nekdanji poslanki Tamari Vonta zapisal tudi sledeče: »Ne skrbi, Tamara. Do črpanja teh sredstev ne bo več ostala niti senca te vlade. Delamo na tem.«
Ob tem je kot prijateljska televizija seveda mišljena Nova24TV, katere ustanovitelji prihajajo prav iz vrst stranke, pod okrilje katere spada ministrstvo za kulturo, ki ga vodi Vasko Simoniti, in vodi koalicijo, ki ima večino v parlamentu. Člani SDS so tako med solastniki in ustanovitelji dveh medijskih podjetij, ki sta trenutno sicer v večinski lasti podjetij, ustanovljenih s kapitalom, ki prihaja iz Madžarske: delniške družbe Nova24TV in podjetja Nova hiša, d. o. o. Med ustanovitelji in solastniki v teh dveh podjetij so predsednik vlade Janez Janša, poslanka Alenka Jeraj, poslanka Eva Irgl, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Jelka Godec, poslanec Franc Breznik in državni sekretar za nacionalno varnost Žan Mahnič. Notranji minister Aleš Hojs pa je bil pred nastopom te funkcije celo direktor televizije Nova24TV. Njihovi deleži so sicer neznatni in v preteklosti so bili že ocenjeni kot ničvredni. Lani poleti je namreč Nova24TV delničarje pozvala, naj jim prepustijo delnice, katerih vrednost je tako nizka, da predstavlja le strošek. A kljub temu še danes med delničarji najdemo tudi poslance in funkcionarje SDS in zelo verjetno je, da bi se ob zagotovitvi rednega financiranja s strani države vrednost njihovih deležev povišala.
Prijava na KPK
Marko Koprivc, član stranke SD, je že aprila, ob sprejetju interventnih ukrepov, izpostavil vprašanje konflikta interesov, saj so interventni ukrepi uvedli oprostitev plačila storitev RTV-signala ter plačila frekvenčnine. Zaradi tega je namreč Nova24TV pridobila, RTV Slovenija pa izgubila del prihodkov. Koprivc je zato vladi poslal pobudo, naj pri Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) preveri, ali se lahko člani SDS, ki so hkrati solastniki medijskih podjetij, zaradi tega znajdejo v konfliktu interesov. Ker od vlade odgovora ni prejel, je nato sam vložil pobudo na KPK s prošnjo, naj zadevo proučijo ter javnost obvestijo o okoliščinah in ustreznem ravnanju funkcionarjev v predmetni zadevi. Ob tem je KPK zastavil še dve izredno pomembni vprašanji: »Ali so se ministri pri glasovanju o predlogu takšne zakonodaje, zaradi katere se bo gospodarska družba, katere solastniki so, okoristila, dolžni izločiti iz glasovanja?« ter »Ali se morajo poslanke in poslanci Državnega zbora RS izločiti iz glasovanja pri zakonskih predlogih, ki imajo za posledico finančno korist za gospodarsko družbo, katere solastniki so?«
Konflikt interesov
Pobudo Marka Koprivca je pozdravil tudi poslanec stranke SAB Marko Bandelli, ki je že na zadnji seji parlamenta na zakonodajnopravno službo parlamenta naslovil vprašanje, ali lahko poslanci SDS, ki imajo deleže v medijskih podjetjih, glasujejo o zakonih, ki urejajo financiranje teh medijev s proračunskim denarjem. Posnetek svojega nastopa v državnem zboru, kjer je problematiziral omenjeno tematiko, je Bandelli delil tudi na družbenem omrežju Facebook in ob tem zapisal: »Konflikt interesov definiramo, ko so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.«
Odziv KPK
KPK je že včeraj poslancem podala delni odgovor, v katerem so zapisali, da bodo najprej preverili, ali obstaja sum kršitev iz pristojnosti komisije, in se nato odločali o nadaljevanju vodenja zadeve. Kljub temu pa so podali neobvezno mnenje, v katerem so med drugim zapisali, da je vprašanje nasprotja interesov vedno povezano s presojo vseh relevantnih okoliščin konkretnega dejanskega stanja oziroma primera. Zgolj solastništvo ene izmed gospodarskih družb, ki bi (poleg vseh ostalih družb, ki bi bile podvržene temu zakonodajnemu okviru) zaradi podanega predloga in morebitnega sprejetja zakonodajnega predloga (v kolikor se razpravlja oziroma glasuje o zakonodajnem predlogu, ki se ne nanaša na točno določeno gospodarsko družbo, temveč se glasuje o zakonodajnem predlogu za vse istovrstne subjekte na splošno), o katerem bodo uradne osebe (poslanci oziroma ministri) odločale v okviru svoje funkcije, po oceni komisije še ne povzroča avtomatično nasprotja interesov oziroma okoliščin, kjer bi bila potrebna dejanska izločitev uradne osebe iz vseh postopkov, povezanih s konkretnim zakonodajnim predlogom. Odgovor bi bil seveda drugačen, če bi se glasovalo o zakonodajnem predlogu, ki bi se nanašal izključno na konkretno medijsko hišo in v katerem bi bile podane pravice izključno tej medijski hiši oziroma gospodarski družbi, katere solastniki so nekateri poslanci in ministri. V takem primeru pa bi se morali skladno z zakonskimi določbami iz glasovanja izločiti vsi poslanci/ministri, ki bi bili povezani s konkretno gospodarsko družbo.
