Odpravili smo se v Vižmarje, med Tacensko in Strnadovo cesto, kjer tik ob avtobusnem postajališču Na klancu stoji kapela, pred njo pa novo spominsko obeležje.
Gre za kraj, kjer je nekoč stala telefonska govorilnica, ker pa teh ne uporabljamo več in so jo odstranili, se je domačin Franc Zavodnik, eden najbolj znanih ljubljanskih mizarjev, odločil, da bo na to mesto postavil nekaj posebnega.
Od govorilnice do spomenika
Zdaj že nekaj let upokojenec, ki ga je v svet umetniškega ustvarjanja uvedel priznani slovenski slikar Janez Bernik, redno zahaja na kavo v lokal blizu doma. Do cilja ima le nekaj sto metrov, pri premagovanju katerih pa obhodi tudi kotiček, kjer danes stoji spomenik. »Prej je bila torej tam telefonska govorilnica. Potem pa so jo nedavno odstranili. Sprva tega nisem niti opazil, šele po nekaj dneh sem videl, da je tam samo še betonski podstavek.«
Takrat se je odločil, da ga bo oplemenitil, mu vdahnil nov namen, novo življenje – da bo tam postavil spomenik, ki bo predstavljal zahvalo zdravstvenim delavcem in vsem tistim, ki so se trudili obvladovati zdravstveno krizo.
Navdahnil ga je vijak
In tako je konec maja, kmalu po tem, ko je vlada preklicala epidemijo, na mestu nekdanje govorilnice nastal spomenik. »Na podstavku stoji kovinska gmota, ki predstavlja celico virusa. Materiale, ki sem jih uporabil, sem recikliral. Kroglo tako tvori gradbeno železo, izrastke pa odsluženi vijaki z vižmarske železniške postaje. Ideja in izvedba sta moje delo, pri realizaciji oziroma postavitvi pa so mi pomagali prijatelji, med njimi Matej in Frenk,« je povedal avtor.
Navdih za obeležje je dobil prav v odsluženem železniškem vijaku. »Ko sem ga videl, se mi je zdelo, da spominja na podobo celice virusa oziroma njene izrastke, ki jih vidiš, če celico pogledaš pod povečavo. In tako se je začelo. Začutil sem nek notranji vzgib, da bi izkazal pozornost vsem, ki so prispevali k obvladovanju težke situacije,« je razkril Zavodnik, ki sicer umetniško ustvarja – kipari in fotografira –že vse življenje. Imel je tudi že razstave.
Želi si, da bi ga videli
»Veste, jaz sem intenzivno doživljal ta čas, čas epidemije. To je zame tretja svetovna vojna, zato sem moral nekaj storiti. Zahvala s spominskim obeležjem se mi zdi lepa gesta,« je dejal. Pravi, da je po eni strani dobro, da spomenik ne izstopa preveč, saj ni želel tako močno vizualno posegati v okolje. »Po drugi strani sem zdaj vesel, da ste me obiskali in bo za spomenik izvedela širša javnost,« je sporočil na koncu in dodal, da si želi, da vest o obeležju doseže tudi zdravstvene delavce in druge, ki so predstavljali prve »bojne« vrste, saj je konec koncev spomenik namenjen njim.
