Odkar v Sloveniji preiskujemo sume nezakonitega financiranja največje politične stranke v Sloveniji SDS Janeza Janše, smo lahko Avdićevo ime pri nas že nekajkrat slišali. Pred dnevi je tako v osrednjem dnevniku komercialne televizije iz Sarajeva razkril, kaj se dogaja s preiskavo poslov davčne svetovalke in državljanke BiH Dijane Đuđić, ki je konec leta SDS odobrila 450.000 evrov posojila. Z njim smo se pogovarjali o poteku preiskave. Pojasnil je tudi, kako vidi vpliv tujih sil, zlasti Rusije in Madžarske, v BiH in kje v tem trikotniku je del slovenske politike.
Kaj so ključne ugotovitve preiskave poslov Roka Snežiča in Dijane Đuđić?
Šlo je za preiskavo suma pranja denarja v višini 25 milijonov evrov in utaje davkov. Ta denar je s Cipra, Avstrije in Slovaške med letoma 2016 in 2019 prihajal na štiri račune, ki jih je Dijana Đuđić odprla pri madžarski banki OTP. Preiskavo je vodila državna agencija za preiskavo in zaščito (SIPA), ki spada v sestavo policije BiH. Maja lani je tožilstvu BiH ovadila tri osebe: Dijano Đuđić, Jeleno Sladojević in Tanjo Subotić-Došen.
Za vas ni dvoma, da je bil glavni v tej mreži Rok Snežič.
Z odkrivanjem skrivališč vojnih zločincev, razkrivanjem gospodarskega kriminala in pranja denarja je Avdo Avdić v zadnjem desetletju postal eden najbolj prepoznavnih bosanskih novinarjev. Leto dni po koncu študija je bil prepoznan kot najboljši novinar časnika Oslobođenje, najstarejšega v BiH. Kmalu zatem je začel delati na bosanski javni televiziji, kjer je s tridesetimi leti vodil informativni program. Vodil ga je štiri leta, dokler ni bil po parlamentarnih volitvah, ko je na oblast prišla desnica, zamenjan.
Pred dobrim desetletjem je dobil nagrado za najboljšega raziskovalnega novinarja BiH. Za večino novinarjev ima precej nekonvencionalne tehnike pridobivanja informacij. Tako na primer ne skriva svojih dobrih povezav z bosanskimi tožilci. Lani je bil tarča groženj s smrtjo enega od šefov bosanskega narkokartela. Sledili so pozivi evropskih novinarskih organizacij, naj ga zaščitijo.
Vse tri ovadene so državljanke BiH, ki so poslovno povezane z Rokom Snežičem. Z dvema od teh je potoval v druge države, kjer so dvigovale ali polagale gotovino. Snežič jih je našel v mestih iz okolice Banja Luke. Pred tem niso počele ničesar, bile so brez službe. Kot navaja poročilo, je z dvignjenim denarjem najverjetneje upravljal Rok Snežič. Po izhodu iz zapora je večji del časa preživel v Banja Luki. Kolegi s portala Capital.ba so razkrili, da je slovenskim državljanom v Banja Luki pomagal odpreti več kot dvesto podjetij. Sam ni bil ovaden v preiskavi, ker ni državljan BiH.
Od kod je prihajal denar, ki ga je dvigovala Dijana Đuđić? In za kaj ga je porabljala?
Največji del, okrog devet milijonov evrov, je prišel s slovaškega podjetja Romis (obvladoval ga je nekdanji župan Zavrča Miran Vuk, prijatelj in stranka Roka Snežiča, op. a.). Še skoraj tri milijone evrov je prišlo z madžarskega podjetja Varteck. Denar je na račune pri OTP banki prihajal s Cipra in drugih »off-shore« držav. Dijana Đuđić je na Madžarskem dvignila 246.000 evrov gotovine. Še 490.000 evrov je prenakazala na svoje račune, ki jih je odpirala pri bankah v Sloveniji.
Na Face TV ste dejali, da je del denarja končal pri Janši oziroma njegovi stranki. Ste mislili na 450.000 evrov vredno posojilo, o katerem se je Dijana Đuđić konec leta 2017 dogovorila s SDS?
Da. Takoj po tem, ko je v Sloveniji izbruhnila afera zaradi financiranja SDS, se je v BiH začela preiskava. SIPA je zaprosilo za podatke poslala tudi v Slovenijo in jih pridobila od vašega urada za preprečevanje pranja denarja. Zaradi preiskave so se ti posli spomladi lani nehali. Koliko denarja je danes na računih, odprtih pri OTP banki, ne vem.
Bi lahko Rok Snežič te posle vodil, ne da bi za to vedele oblasti v srbski entiteti BiH?
Ne. Tega ne bi mogel početi brez zvez pri oblasteh. Dokumenti razkrivajo, da je posloval z osebami, ki so blizu Miloradu Dodiku, predsedniku Republike Srbske. Snežič je govoril, da si zaradi svojih zaslug za priliv kapitala v Republiko Srbsko zasluži potni list BiH.
Je zaradi tega novinarsko ekipo POP TV, ki je januarja 2018 v Prijedorju iskala Dijano Đuđić, pričakala policija?
To dokazuje odlične odnose Roka Snežiča z oblastmi v Banja Luki.
Kako je s Snežičevimi posli povezana aktualna oblast v Sloveniji?
Rok Snežič v BiH nastopa kot svetovalec Janeza Janše in prijatelj Milorada Dodika. Povezava je jasna.
Si je Dijana Đuđić Madžarsko izbrala zaradi političnega zavezništva med Janšo in Viktorjem Orbanom?
Tega ne vem. Govorim le o dejstvih. Račune je imela odprte v več drugih državah, tudi v Avstriji in Sloveniji.
Kaj je v letu dni po vložitvi ovadbe storilo tožilstvo v BiH?
Ničesar, ker ga obvladujeta dva človeka: srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik in politični voditelj bosanskih Hrvatov Dragan Čović. Na oba ima velik vpliv Rusija. Tožilstvo zato ne dela preiskav, ki gravitirajo proti Zagrebu ali Beogradu. Vodi ga Gordana Tadić, ki je sorodnica podpredsednika HDZ BiH Mija Krešića. Gre za enega od akterjev afere SOA (Hrvaška obveščevalna služba, op. a.), ki je po informacijah varnostnih služb BiH rekrutirala pripadnike salafističnega gibanja za različne akcije. Tožilstvo BiH je ni želelo preiskovati. Zgodbo je v Sloveniji razkril POP TV, njeno objavo pa je poskušal zaustaviti pater Ivan Tolj, ki ima velik v vpliv v časniku Večernji list.
Takrat je Tolj klical Luda Bammensa, direktorja ameriškega finančnega sklada KKR za Evropo. Prisluh pogovora je prišel v javnost. Zaradi tega se je v Sloveniji sestal celo svet za nacionalno varnost.
Hrvaški politiki in slovenska opozicija so začeli širiti informacije, da je Toljev pogovor posnela Sova. Kmalu zatem je izbruhnila tako imenovana afera Lepa N., s katero je SDS prek svojih medijev obtožila nekdanjega predsednika slovenske vlade Marjana Šarca, da je zlorabil slovensko obveščevalno službo za zaposlitev svoje prijateljice. V zadevo se je vmešala vaša komisija za nadzor obveščevalnih služb, ki jo je vodil Janšev politični sopotnik Matej Tonin. Začela je z nadzorom Sove, da bi ugotovil nezakonitost njenega delovanja med arbitražo o meji.
Afera Lepa N. je bila torej protiodgovor na afero Tolj?
Lahko rečem, da je bila odgovor hrvaške obveščevalne službe na razkritje početja Ivana Tolja. Ne vem pa, ali je bila uperjena neposredno proti Šarcu ali ne.
To bi pomenilo, da Janša sodeluje s hrvaško obveščevalno službo SOA?
Glede na članke, ki jih objavljajo mediji blizu hrvaške obveščevalne službe, SOA zagotovo dela z Janševimi ljudmi. Večernji list je recimo 22. novembra 2019 objavil zgodbo o ozadju slovensko-bošnjaške koalicije pod naslovom »Slovenci nam skušajo vsiliti arbitražo, BiH pa ustaviti gradnjo pelješkega mosta«. Tik pred objavo prispevka v Večernjem listu je bil Tonin na srečanju Evropske ljudske stranke (EPP) v Zagrebu. Obstaja visoka stopnja verjetnosti, da je prav on odnesel poročilo v Zagreb. Večernji list je pozneje zavzeto pokrival Tonina in ga prikazoval kot žrtev Sove.
Prej ste omenili močan ruski vpliv v BiH, ki se v zadnjih letih krepi. Opozarjate tudi na moč Rusije v hrvaški politiki.
Odnosi Milorada Dodika z Moskvo so znani. Z Rusi je tesno povezan tudi Dragan Čović, ki opozarja, da je vpliv Rusije v BiH premajhen. Pred dnevi se je srečal s predsednico zgornjega doma ruskega parlamenta Valentino Matvijenko. Po porazu na volitvah decembra 2018 je Čović obiskal Budimpešto, kjer se je sestal z Viktorjem Orbanom. Ruski vpliv ni močan le v HDZ BiH, ki pravzaprav vodi politiko v interesu Rusije, ampak tudi v hercegovski struji, ki jo hrvaški premier in predsednik HDZ Andrej Plenković želi odrezati od vladajoče stranke. Obstajajo številni dokazi o povezanosti Rusije z delom HDZ, predvsem prek donedavnega podpredsednika te stranke Miljana Brkića in prej omenjenega Tolja. Ruska Sberbank je največja lastnica Agrokorja. Posle v BiH delajo prek te banke, dajejo jamstva podjetjem, ki jih kontrolira HDZ. Rusi vpliv na Hrvaškem širijo prek energetskih družb MOL in Prve plinske družbe (po neuradnih informacijah je v zadnjih mesecih postala celo četrtinska solastnica koncerna Fortenova, »novega Agrokorja« in bodočega lastnika Mercatorja, op. a.).
Kaj je cilj Rusov?
Destabilizacija EU in Balkana, prevzem ključnih institucij in vpliva v BiH, s čimer bi preprečili njen vstop v Nato.
Zakaj Američani že nekaj let mirno gledajo krepitev ruskega vpliva v BiH?
Američani poizkušajo BiH potegniti v zvezo Nato. Cilj teh navez je, da se to prepreči. Politika ZDA do Balkana je bila pasivna, zato je lahko Rusija okrepila vpliv. Težava je, ker so glavno besedo v BiH prepustili EU, predvsem Nemčiji in Avstriji. Ključne položaje EU v BiH, od šefa delegacije do Eufora, zasedajo Avstrijci. Vemo tudi, da so donedavno v avstrijski vladi sedeli svobodnjaki, ki so bili tesno povezani z Rusijo. Johann Sattler, šef evropske delegacije v BiH, je celo pohvalil Dragana Čovića kot prvaka evropske poti BiH.
Kakšen vpliv v BiH ima madžarski predsednik vlade Viktor Orban, ki velja za največjega Putinovega zaveznika v EU?
Z Dodikom imata močno osebno zvezo.
Kje v teh razmerjih vidite aktualno slovensko vlado in Janšo?
Ve se, kdo obiskuje predvolilne shode Janševe stranke (Viktor Orban, op. a.).
Mediji SDS Putina ne dojemajo več kot diktatorja, ampak kot branilca krščanskih vrednot. Tudi poročanje o Miloradu Dodiku in Aleksandru Vučiću se je spremenilo. Še leta 2018 je bil Vučić diktator, danes pa sta Janša in Orban z njim očitno našla skupno točko. Kako gledate na to?
Vučić ima trenutno notranje probleme, predvsem zaradi Kosova, zato verjetno išče zaveznike, kjer jih lahko.
Kakšno okolje je BiH za novinarje?
Niti ne tako slabo. Problem je, ker institucije ne delujejo. Ko so me ob izbruhu afere SOA povabili na zaslišanje na tožilstvo, so me vprašali, od kod mi informacije o ruskem vplivu, ki da s tem nima povezave. Niso jih zanimala dejstva o tem, kar bi morali preiskovati, ampak moji viri.
Se počutiš varnega?
Da, čeprav sem deležen groženj in zmerjanj. Tudi Rok Snežič mi je pošiljal SMS-sporočila in pisal, da sem »muslimančić«.
Narkokarteli in Slovenija
Prek Slovenije naj bi denar prali tudi mednarodni narkokarteli. Razkrili ste enega od njih, kartel Tito in Dino, ki je eden najmočnejših v Evropi, nadzoroval pa naj bi tretjino uvoza kokaina v Evropo.
V Celju so imeli podjetje Ponos fasade, čez katerega je šlo več milijonov evrov denarja, ki naj bi ga pridobili s prodajo prepovedanih drog. Njegov lastnik je bil Zoran Dakić iz Mrkonjić Grada, a je bil le figura. S podjetjem je dejansko upravljal Mirza Gačanin, član tega narkokartela. Kokain kupujejo v Peruju, nedovoljene zaslužke pa kanalizirajo prek Bosne in Hercegovine, Slovenije, Dubaja, Španije in predvsem Nizozemske, kjer naj bi oprali za več deset milijonov evrov sredstev. Tam so v mesecu maju tudi aretirali Mirzo Gačanina. Edin Gačanin medtem deluje iz Dubaja, kamor naj bi pobegnil pred preiskovalci, in je tesno povezan z vodjo italijanske mafije Camorra. Povezave najdemo tudi s poslovneži, politiki in financerji političnih strank v BiH.
Tudi v teh poslih najdemo posameznike, ki se pojavljajo v poslih Dijane Đuđić.
Drži. Dokumente podjetja Ponos fasade je overjal ljubljanski notar Jože Sikošek, ki je sodeloval tudi pri posojilnem poslu med Dijano Đuđić in stranko SDS.
(Opomba: avgusta 2019 je Sikošek pojasnil, da je za podjetje Ponos fasade opravljal zgolj splošna notarska opravila, da s podjetjem ni posloval in da ni overjal pogodb podjetij, ki naj bi tvorila hudodelsko združbo.)
