Vstop hrvaške kune in bolgarskega leva v ERM II je rezultat trdega dela in priča o privlačnosti skupne evropske valute, ki je še vedno razmeroma mlada, a globalno izjemno uspešna, je poudaril izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis.
Odločitev o vstopu so s konsenzom sprejeli sodelujoči v mehanizmu ERM II, torej Evropska centralna banka (ECB), države v območju evra in Danska.
Članica unije lahko evro uvede, če izpolnjuje štiri maastrichtska merila, ki terjajo cenovno stabilnost oziroma nizko stopnjo inflacije, zdrave javne finance, stabilne valutne tečaje in nizko raven obrestnih mer.
Evropska komisija je sicer že maja 2018 ocenila, da Hrvaška in Bolgarija izpolnjujeta vsa merila za prevzem evra, razen merila glede deviznega tečaja, ker nista članici mehanizma ERM II. Junija letos je to oceno potrdila.
V območju evra je 19 držav EU, od leta 2007 tudi Slovenija, ki je evro prevzela kot prva nova članica iz širitve leta 2004. Med preostalimi osmimi jih je sedem dolžnih prevzeti skupno evropsko valuto, ko izpolnijo pogoje za to. Danska si je zagotovila stalno izvzetje, vendar je kljub temu v mehanizmu ERM II.
ERM je Evropska gospodarska skupnost uvedla leta 1979 kot del evropskega denarnega sistema, da bi zmanjšala nihanja deviznih tečajev in zagotovila denarno stabilnost v Evropi v pripravah na uvedbo skupne evropske valute, ki se je zgodila 1. januarja 1999. Po uvedbi evra je postal mehanizem sredstvo za zagotavljanje stabilnosti valut članic zunaj območja evra, ki želijo prevzeti skupno valuto. Danska krona je trenutno edina valuta v ERM II.
