Andrej Rebernišek, direktor ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, pravi, da so težave pričakovali že takoj ob izbruhu epidemije, kar se je tudi uresničilo, in to predvsem na področju govedoreje, prašičereje, vinogradništva in turizma. Poročali smo že o viških lanskega vina in slabih obetih za odkup letošnjega grozdja, zaradi katerega bo šel marsikateri vinogradnik v zeleno trgatev oziroma uničenje še nezrelega grozdja. Govedorejcem in prašičerejcem živali ostajajo v hlevih, saj zanje ne najdejo kupca, ko pa ga, dobijo zanje sramotno nizko plačilo.
Mesni predelovalci pa nič ...
Kot norčevanje se zdi pogled na trgovske police, ki so polne uvoženega mesa. »Podobna katastrofa se je nakazovala tudi v prireji mleka, kjer je zaprtje meja grozilo, da bo treba veliko mleka zavreči, a se to po zaslugi velikega truda zadrug ni zgodilo,« je zadovoljen Rebernišek, članica sveta območne enote Karmen Sadek Pučnik pa dodaja, da gre poleg zadrug velika zahvala tudi slovenskim mlekarnam. »Naše mlekarne so nam stopile naproti in so odkupile mleko; samo zaradi tega sodelovanja se mlečni trg ni zrušil. Povsem nasprotno pa se je zgodilo v govedoreji, kjer mesnopredelovalna industrija ni naredila niti koraka k rejcem, še več, na veliko je uvažala iz tujine.«
Šepa organizacija prodaje
In to mesa slabše kakovosti, opozarja Rebernišek. »Pogovarjal sem se z ljudmi, ki so v času epidemije opazili, da se prodaja zamrznjeno in starejše meso iz tujine, kar je povsem nedopustno. Kriza je izpostavila nekaj največjih težav v kmetijskem sektorju, med katerimi prednjači organizacija prodaje. Tu velja okrepiti specializirane in splošne zadruge. Da je organizacija prodaje šibka točka, se je zdaj pokazalo v zelenjadarstvu, kjer je bilo sprva pomanjkanje, nato pa so pridelovalci povečali proizvodnjo in slednjič pridelka niso imeli komu prodati, ker je prihajalo do viškov. Glede svežega mesa predlagam, da se uvrsti med primarno kmetijsko dejavnost. Sicer pa moramo še več pozornosti posvetiti ozaveščanju potrošnika o razlikah v kakovosti; na potrošniku je treba delati, ne na trgovcih, ker teh zlepa ne bomo premaknili.«
»Lahko je ministrici v pisarni«
Da je tudi potrošnik v težkem položaju, pa meni Milan Unuk, predsednik sveta. »Trgovec mu je dvignil ceno domačega blaga, nam proizvajalcem pa so jo mesnice spustile na minimum. Razmerja v tej verigi niso poštena, enim pripade prevelik kos kruha. Tu smo povsem nemočni in oškodovani, tako proizvajalci kot potrošniki, izvoza se ni dalo ustaviti, a najbrž bi vlada lahko sprejela vsaj kakšne omejitvene ukrepe, če bi hotela. Ministrica Pivčeva je rekla, da kdor je organiziran in ima podpisane pogodbe, nima težav niti v krizi. Lahko je to reči nekomu, ki sedi v pisarni, v praksi pa ni čisto tako. Tudi tisti s pogodbami so prikrajšani. Še sreča, da imamo zadruge, čeprav bi jih nekateri zelo radi ukinili.«
»Avstrija ščiti svojega kmeta«
Branko Ravnik, direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, je ob tem spomnil na skupen prosti trg Evropske unije, na katerega smo pristali, ko smo vstopili v družino evropskih narodov, zato meja za uvoz ne moremo zapreti. A vinogradnik Simon Toplak je kot primer navedel Avstrijo, ki daje zaščiti nacionalnega interesa prednost pred prostim trgom EU. »Avstrijci so imeli nekaj let slabo letino grozdja, zato so ga kupovali od Slovencev in tudi za tretjino več plačali. Lanski pridelek pa je bil tudi pri njih dober, zato je vlada sprejela odredbo, po kateri je prepovedala uvoz. Kazen za kršitelje poleg odvzema vozila in blaga znaša 8000 evrov. Saj se govori, da bo Avstrija kaznovana zaradi kršitve prostocarinskega sistema, a se doslej to še ni zgodilo. Država pač ščiti svojega kmeta. In to mi pogrešamo.«