V omenjenem mesecu smo imeli dnevno nekoliko manj pozitivnih kot marca, a še vedno jih je bilo okoli 20, 30 na dan. Vzdušje v državi je bilo precej negotovo, mestoma panično, kaotično. V aprilu smo imeli za seboj tudi že nekaj tednov karantene – popolne zaustavitve javnega življenja, ki so jo državljani kar zgledno upoštevali. Glavna značilnost aprilskega dogajanja je bila, da se je Slovenec znašel v informacijski stiski.
Človek, ki se znajde v kakršnikoli kočljivi, občutljivi situaciji, kar zdravstvena kriza zagotovo je, pričakuje, da mu bodo pristojni, državni in drugi vzvodi dali jasna navodila, kaj mora storiti, in mu dali zagotovila, da bo, v kolikor bo šlo kaj narobe, zanj poskrbljeno. Oboje je šepalo, sploh del, ki se nanaša na informacije. Te so bile, celo zelo veliko, a so bile nekonsistentne. Eni so govorili tako, drugi drugače.
Kaj jim zamerijo
Jasno je bilo, da v kolikor bomo želeli premagati krizo, se bomo morali angažirati in biti zares poslušni ter pri tem upoštevati, kar nam naročijo. A katerih navodil, priporočil se držati, če v zvezi z njimi vlada popolna zmeda?! Ključne figure; takratna, pa tudi aktualna vlada in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), politiki, virologi, epidemiologi in posamezniki iz različnih vej stroke, so namreč ustvarjali ozračje, zasičeno z navodili in priporočili, ki si niso bila enotna.
Kar torej večina Slovencev zameri oblasti, je, da je imela mnogokrat neusklajene informacije s ključno državno zdravstveno institucijo, NIJZ. NIJZ je na tiskovne konference postavljala ljudi, ki so bili jasni in pomirjujoči. Ljudem so bili všeč. In ko se je z njimi občutek, da se situacija obvlada in da vemo, kaj moramo storiti, popravil, je na govorniški oder stopil nekdo iz vlade, ki je povedal nekaj, kar se s tem, kar so rekli strokovnjaki z NIJZ, ni ujemalo. Omenimo samo navodila glede nošenja rokavic in mask. Več zmede in nekonsistentnosti ko je bilo, bolj se je nižalo zaupanje tistim, na katere bi se v resnici morali zanesti najbolj.
Pozitivna figura
Da državljani pogrešajo transparentno, jasno in pomirjujočo retoriko, se je še najbolj jasno pokazalo, ko je na govorniški oder, od koder so se izvajale vladne tiskovne konference, stopil Andrej Šter. Javnost je z navdušenjem, ki jo je čutila do njega, nazorno povedala, da si želi, da jih skozi krizo vodi nekdo, ki bo izražal zaupanje, strokovnost, mirnost in razumskost.
Vlada nad NIJZ
Slovencem so bile pri srcu tudi govornice NIJZ, direktorica NIJZ, Nina Pirnat, je uživala zaupanje, vendar je bila konec marca odstavljena z mesta direktorice Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Takrat so se vsi spraševali, zakaj se je vladi Janeza Janše na vrhuncu epidemije tako mudilo z zamenjavo na vrhu NIJZ? Nasledila jo je Bojana Beović, ki se je tudi izkazala; javnost jo je sprejela, delovala je pomirjujoče, strokovno.
NIJZ je bil pod njenim vodstvom sicer deležen kritik celo s strani ministra za zdravje Tomaža Gantarja. Ta je izjavil, da je »NIJZ napačno ocenil situacijo, s tem pa je Slovenija tudi zamudila ključno obdobje, ko bi lahko ukrepali«. Slovenci so se spraševali, kako je mogoče, da vlada udriha in javno napada osrednjo nacionalno zdravstveno inštitucijo, s katero bi morala k večjemu složno sodelovati in ji slediti?
Naenkrat spremenil retoriko
Na vrhu NIJZ je potem prišlo še do ene zamenjave. Na vodstveni stolček je sedel Milan Krek, ki je tudi, preden je začel s to funkcijo, močno kritiziral delo NIJZ. »Na Obali smo februarja intenzivno spremljali situacijo in v Ljubljano pošiljali signale, a smo nazaj dobivali odgovore, naj ne širimo panike,« je, ko smo se soočali s prvim valom, svaril Krek. S svojimi izjavami in dejanji je večkrat vzbudil pozornost javnosti, a najbolj si ga bo verjetno večina zapomnila po nastopu na vladni konferenci, na kateri je napovedal, da bi lahko, če se ne bi držali ukrepov, število žrtev covida-19 v Sloveniji poskočilo na 90.000.
Krek se je potem pojavil samo še na nekaj tiskovnih konferencah, od tedaj dalje pa ga ni več, potihnile so tudi njegove kritike in zastraševanja, kako slabo država in NIJZ rokujeta z epidemijo. Pred dnevi je celo izjavil, da kljub zdajšnjemu dvigu številk še ni potrebe po ponovni razglasitvi epidemije. Zatrdil je, da bolnišnice, druge zdravstvene strukture in epidemiologi položaj še vedno »zelo dobro« obvladujejo.
Kaj zdaj
V strokovni skupini za covid-19, ki jo vodi Bojana Beović, se zastavlja vprašanje, kako naprej. Dilema, kot pravi, je, ali počakati na učinke nedavno sprejetih ukrepov ali pa jih že zdaj spreminjati. Kajti poudarila je, da jih je število okuženih v zadnjih dneh neprijetno presenetilo. Pričakovali so približno 20 potrjenih primerov. »Gre za odraz situacije pred slabimi 14 dnevi in upamo, da bodo nedavno sprejeti ukrepi, kot sta bolj izrazita zapora meje in ponovno nošenje mask, doprinesli k temu, da bomo imeli v naslednjih dneh boljšo situacijo,« je dejala.
Predvsem pa jih v strokovni skupini moti in skrbi, da se predpisani ukrepi ne izvajajo: »Neprestana so poročila, kako na mejah ni dosledne kontrole, neprestana so poročila o tem, kako poteka življenje denimo po gostinskih lokalih.« Če se bo število okužb povečevalo in ukrepov ne bomo dosledno izvajali, nas lahko doleti vnovično zapiranje najbolj tveganih gospodarskih panog, je še opozorila.
V zvezi z naraščanjem okužb v zadnjih dneh je predsednik vlade Janez Janša na twitterju opozoril, da se virus širi znotraj države. »Beležimo izjemno veliko kršitev zakona o nalezljivih boleznih in omejitvenih odlokov, še posebej v gostinstvu, in prekoračitve omejitve zbiranja na 50 oseb. Pri kršitvah prednjačijo celo nekateri politiki.«
Vzporednice od prej
Aprilski ukrepi, ko smo beležili podobno sliko obolevnosti kot zdaj, se močno razlikujejo od trenutnih. Medtem ko smo bili aprila doma, veljala je karantena, razglašena je bila epidemija, zdaj poteka življenje povsem običajno. Edini ukrepi so vzdrževanje fizične razdalje, priporočljiva je uporaba razkužil, zapovedana je tudi uporaba mask v zaprtih javnih prostorih. To smo sicer morali izvajati tudi v aprilu, vendar takrat še v kombinaciji z rokavicami. Za zdaj pa drugih ukrepov po državi ni.
