Sum drobitve naročil
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je februarja letos pri pregledu nabave tehničnih ovir oziroma ograje na državni meji v obdobju med leti 2014 in 2018 ugotovila sum drobljenja naročil z namenom, da bi se naročnik izognil uporabi določil zakona o javnem naročanju.
Policija je vodila več predkazenskih postopkov v povezavi s posli med zavodom za blagovne rezerve in podjetjem Minis, v enem primeru pa je vložila kazensko ovadbo, so nam pojasnili na ljubljanski policijski upravi, kjer pa niso želeli razkriti, ali je bila ovadena tedanja odgovorna oseba zavoda, torej Anton Zakrajšek.
Za več informacij so nas napotili na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, kjer so nam pojasnili, da so vodili dva kazenska postopka. »Zadeva, ki je bila vodena na podlagi prejetega poročila policijske uprave službe kriminalistične policije Ljubljana, je na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani zaključena brez obtožnega akta. Ker zadeva nosi oznako zaupnosti, vam drugih informacij ne moremo posredovati,« so nam sporočili s tožilstva.
Prav tako je bilo zavrženo naznanilo suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja Antona Zakrajška v povezavi z nakupom žičnate ograje, ki ga je vložila Transparency International Slovenia. Pristojni tožilec je policiji v tem primeru naložil zbiranje obvestil, a se je nato postopek zaključil. Tožilec je kazensko ovadbo s sklepom 15. maja zavrgel zaradi ocene, »da naznanjeno dejanje ne izpolnjuje zakonskih znakov naznanjenega kaznivega dejanja ali kakšnega drugega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,« so nam pojasnili na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu.
Podpis pogodbe in dobava še isti dan
Zavod za blagovne rezerve, ki spada pod okrilje ministrstva za gospodarstvo, je v času vlade Mira Cerarja (SMC) podpisal pogodbo za nakup žičnate ograje s podjetjem Minis iz Žalca. Prva pogodba za dobavo 28.000 kolutov spiralne raztegljive varnostne žične ograje v vrednosti 1.229.760 evrov je bila s tem podjetjem podpisana 24. novembra leta 2015. Po pogodbi je bil rok za dobavo žice 20. decembra 2015, v primeru 70-odstotnega avansa pa je Minis zagotavljal dobavo celo na dan podpisa pogodbe.
Posel je dobilo popolnoma neznano podjetje, ki je imelo leta 2014 198.000 evrov prihodkov, leto prej pa le 46.000 evrov. V letu podpisa omenjene pogodbe pa so zabeležili 917.000 evrov prihodkov, levji delež so dobili prav od posla z državo, in sicer 860.832 evrov, kolikor je znašal avans.
V javnosti je še pred koncem leta 2015 odjeknila informacija, da je imelo podjetje Minis nekaj časa sedež na istem naslovu kot lokalni odbor takratne vladajoče stranke SMC v Žalcu. V SMC so kakršnokoli povezavo s podjetjem zanikali. Zaradi dvomov v zakonitost posla je Transparency International Slovenia – društvo integriteta februarja leta 2016 na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja zaprosilo za vse pogodbe med zavodom za blagovne rezerve in podjetjem Minis. Država vsebine pogodb nikakor ni želela razkriti, saj so imele pogodbe oznako tajno. Zadevo je konec leta 2018 presekalo upravno sodišče, ki je odločilo, da mora država posle razkriti.
Po preučitvi dokumentov je Transparency International Slovenia marca lani tožilstvu naznanil sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja tedanjega direktorja zavoda za blagovne rezerve Antona Zakrajška. Po oceni organizacije bi moral zavod v primeru predplačila pridobiti soglasje finančnega ministrstva, Zakrajšek je očitke zavračal.
Sodna prepoved sodelovanja pri javnih naročilih
Le tri tedne po razkritju dokumentov se je še izkazalo, da je Minis posel dobil z lažno izjavo, da ima poravnane vse obveznosti, čeprav je imelo podjetje za 3000 evrov neplačanih davkov in prispevkov. Zaradi te kršitve je Minis doletela sodna petletna prepoved sodelovanja pri javnih naročilih.
Ob tem je moralo podjetje plačati tudi 12.000 evrov globe, direktor Minisa Bojan Plohl pa dodatnih 600 evrov. Slednji se je sicer pred sodiščem branil, da je šlo za neevidentirane obveznosti in da zanje ni vedel, saj je za to pooblastil računovodkinjo, a je sodišče sklenilo, da pripisovanje krivde računovodkinji ni utemeljeno.
