Osnutek zakonskih sprememb, ki so ga pridobili mediji, predvideva rešitev, po kateri bi tri odstotke prispevka za RTVS namenili za financiranje Slovenske tiskovne agencije (STA) in pet odstotkov za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. Poleg tega naj bi iz sistema RTVS izločili dejavnost oddajnikov in zvez ter jo prenesli na novo gospodarsko družbo, ki bi bila v 100-odstotni lasti države. STA pojasnila ministrstva za kulturo še čaka, za nekatere medije pa so pojasnili, da gre za osnutek, ki je še v koalicijskem usklajevanju.
V poslanski skupini SDS podpirajo idejo, da bi del rtv-prispevka namenili financiranju še drugih medijev. Več danes niso želeli komentirati, saj predloga še niso podrobneje preučili.
SMC: Vredno razmisleka
V poslanski skupini SMC so v pisnem sporočilu navedli, da jih je ministrstvo za kulturo le seznanilo z možnimi vsebinskimi spremembami zakona o RTVS, na katere so tudi podali svoje pripombe. Obenem so jih opozorili, da bi morali pri celoviti prenovi zakona razmišljati o večji samostojnosti obeh največjih enot, tako radia kot tudi televizije.
"Javna RTVS je za SMC nacionalna vrednost in vrednota, katere položaj in prihodnost moramo določati pazljivo in z občutkom za vse razsežnosti njenega obstoja. Njena obstoječa zakonska ureditev ne odraža v celoti značilnosti medijskega okolja danes, potreb javnosti in tehnološkega napredka, zato smo v SMC naklonjeni celoviti prenovi zakona o RTVS," so navedli.
Zanimivosti
Leta 2005 je Rotary klub Ljubljana svojemu mestu podaril ikonično uro
Delne rešitve, ki urejajo posamezne vidike delovanja RTVS, zanje niso sprejemljive, "saj obstaja tveganje, da bi s prenagljenimi in premalo domišljenimi posegi v delovanje te ustanove naredili več škode kot koristi".
To velja tudi za napovedano financiranje nekaterih drugih medijev z naslova obveznega rtv-prispevka, so pojasnili. Po njihovih ocenah je ideja v osnovi vredna razmisleka, vendar pa bi si želeli od predlagatelja novega zakona slišati resnejše analize posledice take spremembe.
V DeSUS in NSi
Opozicijska SAB pa je danes sporočila, da poročanje o nastajanju osnutka sprememb zakona o RTVS spremlja z zaskrbljenostjo. Zato so opozicijske partnerje povabili k sopodpisu zahteve za sklic nujne seje odbora DZ za kulturo, na kateri bi od vlade zahtevali, naj razkrije vsebino osnutka. Zahtevali so tudi, da se o predlogu zakona opravi javna obravnava.
Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša je v današnji izjavi v DZ pojasnil, da je minister za kulturo Vasko Simoniti s svojo ekipo minuli teden poslanski skupini predstavil predloge sprememb omenjene zakonodaje. "Povedal nam je možnosti reorganizacije, kar pa je komaj začetek pogovorov, ne pa še konkreten predlog, ki bi bil v koalicijskem usklajevanju," je poudaril Jurša.
O podpori ideji, da bi del prispevka za RTVS namenili STA in po njegovih navedbah financiranju lokalnih oz. regionalnih medijev posebnega pomena, pa Jurša še ni želel govoriti.
V NSi se še niso izrekli o konkretnem predlogu ministrstva. Navedli pa so, da se zavedajo, "da je za demokratično družbo objektivna in dobra obveščenost državljank in državljanov nujno potrebna". Prav tako je po njihovem mnenju v tem kontekstu potrebno paziti na pravico do svobode govora, neodvisnega novinarskega dela in objektivnega poročanja, zagotavljanja pluralnosti medijev in mnenj ter ohranjanja dostojne komunikacije v javnem prostoru. Spreminjanje medijske zakonodaje bodo zato v NSi, kot so napovedali, presojali v okviru omenjenih pravic in dolžnosti.
