Leta 2013 je ameriški zbiralec obiskal Tunizijo in tamkajšnje katakombe v kraju Sousse, starodavni nekropoli iz obdobja zgodnjega krščanstva, kjer je ukradel lobanjo z “zelo temno starodavno patino” (kot je opisal na spletu). Lobanjo je ponudil za 550 dolarjev zaprti skupini na Facebooku in v opisu “predmeta” povedla svojo zgodbo o tem, kje ga je pridobil. Člani skupine so bili nad ukradeno lobanjo navdušeni in jo v komentarjih opisovali kot “čudovito”.
Česar zbiralec ni vedel, pa je bilo, da skupina ni bila tako zasebna, kot je mislil. Vanjo se je namreč pod pretvezo zbiralca lobanj vključil tudi raziskovalni novinar portala Live Science, ki je zasledoval zgodbo o domnevnih kupčijah s človeškimi ostanki na internetu.
Taisti novinar se je vključil še v nekaj podobnih skupin in 10 mesecev zasledoval dogajanje.
Neki zbiralec je tudi trdil, da ima “na zalogi” lobanjo najstnice, ki jo je ponujal za 1.300 dolarjev. Drugi je oglaševal lobanjo najstnika, za katero je želel iztržiti tisoč dolarjev.
V ponudbi so se znašli tudi različni predmeti, ki so vsebovali človeške kosti, kot na primer noži in sprehajalne palice. Eno izmed slednjih, narejeno iz človeške stegnenice, so prodajali za 300 dolarjev. Kosti naj bi bile iz 19. Stoletja, je trdil prodajalec.
Posebno navdušenje je požela tudi knjiga iz leta 1917 o kožnih boleznih, vezana v usnje iz človeške kože. Prodajalec se je pobahal, da je sam pridobil človeško kožo, jo ustrojil v usnje in knjigo tudi sam vezal. Njeno vrednost je ocenil na 6.500 dolarjev in jo tudi uspešno prodal.
Med bolj grozljivimi “predmeti” so bili tudi človeški fetusi v formalinu, za katere so zbiratelji morali odšteti okoli 3.000 dolarjev.
Novinar Live Science-a je pred objavo članka kontaktiral tudi Facebook in jih opozoril na delovanje skupin, za katere meni, da so samo vrh ledene gore, saj je internet področje brez jasnega nadzora, ki ga je primerjal z “Divjim zahodom brez šerifa”. Trgovanje s človeškimi telesi ali njihovimi deli je namreč v mnogih državah kaznivo. Iz Facebooka so mu odgovorili, da tovrstnih dejanj ne morejo preprečiti, saj lahko ukrepajo šele takrat, ko ugotovijo, da neka skupina krši zakone. Do začetka julija letos so tako ukinili tri skupine, v katerih so člani trgovali s človeškimi ostanki, večina pa je še vedno delujočih, piše Live Science.
Vendar pa trgovanje s človeškimi ostanki ne poteka samo na Facebooku, ampak tudi na drugih družbenih omrežjih. Eden izmed prodajalcev iz Velike Britanije na Instagramu je tako imel kar 34.000 sledilcev, preden so njegov profil ukinili. Podobni predmeti so se prodajali tudi na e-Bayu, dokler leta 2016 tovrstne prodaje na tem spletnem velikanu niso prepovedali. Večino predmetov pa prodajalci pridobijo z ropanjem grobov, pa tudi bolnišnic.
