Trendi tako kažejo, da v zadnjih letih precej narašča zanimanje turistov za mesta, njihove znamenitosti in kulturo.
»Mesta kot avtonomne entitete predstavljajo lokacijo znanja, raziskovanja, razvoja, inovacij, lokalne zgodovine in kulture,« so nam pojasnili z Javnega zavoda Turizem Ljubljana. »Muzeji, galerije in druge kulturne vsebine na destinaciji se vse bolj prilagajajo tudi tujim turistom, s tem se razvija kulturni turizem, posledično v večini mest po Evropi in svetu turisti vse bolj prisegajo na kulturni oddih in avtentične izkušnje,« so dodali.
Celovita izkušnja obiskanega kraja
Podobno ugotavlja doc. dr. Simon Kerma s katedre za kulturni turizem na Fakulteti za turistične študije – Turistica (Univerze na Primorskem): »Lahko trdimo, da so mesta oziroma urbani prostori globalno že najbolj obiskane turistične destinacije. Pomislimo samo na Pariz, London, New York, Berlin, Barcelono, Prago, Benetke ... Do krize turizma, ki je nastopila s pandemijo covida-19 in še najbolj prizadela prav urbane destinacije, so se v omenjenih mestih in številnih drugih urbanih okoljih že v veliki meri soočali s pojavom tako imenovanega prekomernega množičnega turizma.« Kulturni turizem se odlično povezuje z drugimi produkti in ponudbo, kot so gastronomija, dobro počutje in wellness, poslovna srečanja, nastanitve v dizajnerskih hotelih in drugih kreativnejših oblikah urbanih nastanitev, nakupovanje in podobno, zato je pri sodobnih turistih vse bolj priljubljen. »Pred pandemijo koronavirusa so bile posebno priljubljene krajše, nekajdnevne, vikend počitnice v urbanih središčih in prav kultura je bila pomemben del aktivnosti,« so nam zaupali pri Slovenski turistični organizaciji (STO).
Kulturna pestrost butične Slovenije
Kulturni turizem postavlja v ospredje individualno izkušnjo in edinstvena doživetja, ki bogatijo posameznika. »To je eden od trendov v sodobnem turizmu in del strateške vizije razvoja slovenskega turizma, ki med drugim poudarja razvoj butične Slovenije za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika doživetja in osebne koristi,« so poudarili pri STO. Tudi Simon Kerma se strinja, da predstavlja kulturni turizem nedvomno eno glavnih perspektiv slovenskega turizma.
Ljubljana – najbolj priljubljena
Naša prestolnica je hkrati kulturno središče, ki si prizadeva še povečati delež domačih in tujih turistov, ki Ljubljano obiščejo zaradi kulturne ponudbe, so pojasnili pri Turizmu Ljubljana. »Del kulturnega turizma sta tudi vinski in kulinarični turizem in Slovenija bo imela v letu 2021 status evropske gastronomske regije. Velik izziv in priložnost za kulturni turizem pa je nedvomno tudi kandidatura šestih slovenskih mest za evropsko prestolnico kulture 2025,« napoveduje Kerma. Na razpisu so sodelovali Ljubljana, Nova Gorica, Piran, Ptuj, Kranj in Lendava, v drugi krog pa so se uvrstili prvi štirje.
Neodkriti potenciali in možnosti napredka
»Lahko trdimo, da je bilo v zadnjih desetih letih pri nas storjenih precej pomembnih premikov pri vključevanju kulture v turistično ponudbo in posledični razvoj kulturnih turističnih produktov, a prepoznavamo še nekatere neizkoriščene ali premalo izkoriščene potenciale (zlasti povezovanje različnih deležnikov s področja kulture in turizma, bolj načrtno povezovanje Unescove kulturne dediščine s turizmom, uporaba sodobnih tehničnih možnosti z izkušnjo virtualne/obogatene resničnosti in tako dalje). Vendar kulturnega turizma ne moremo misliti zgolj produktno, nišno poslovno, saj je to preveč poenostavljen pogled. Za celovitejše razumevanje in udejanjanje kulturnega turizma je treba zagotoviti širok in vključujoč pristop različnih strok. Turizem je namreč družbeni fenomen, ki narekuje interdisciplinarne raziskave za spremljanje nenehnih sprememb in posledičnih izboljšav – po možnosti v korist vseh,« je o prihodnosti slovenskega turizma za konec spregovoril Simon Kerma.
