Novice Svet24

Osebni arhiv

Razdelitev naložb med različne razrede sredstev je torej ključna strategija za zmanjšanje tveganja in potencialno povečanje dobička. Gre torej za razpršitev portfelja med delnice, obveznice in denar (ang. »Asset allocation«). Razporeditev sredstev je torej naložbena strategija, katere cilj je uravnotežiti oziroma zmanjšati tveganja ob doseganju pričakovane stopnje donosa (t. i. nagrade za tveganje) glede na cilje posameznika, njegovo toleranco do tveganja in glede na časovni horizont investiranja ali varčevanja.

Trije glavni razredi sredstev

Poznamo torej tri glavne razrede sredstev (delnice, vrednostne papirje s fiksnim donosom - obveznice in denarna sredstva ter njihovi ekvivalenti), ki imajo različno stopnjo tveganja in donosnosti. Tako se bo vsak naložbeni razred v daljšem časovnem obdobju obnašal drugače. Torej ko določeni naložbeni razred raste, lahko drugi pada in različna porazdelitev znotraj vašega portfelja prispeva k večji stabilnosti tudi iz stališča izogibanju večjih negativnih učinkov. Dejstvo torej je, da razpršenost med različnimi naložbenimi razredi vlagatelju zmanjšuje tveganje.

Kaj naj vlagatelj naredi, ko vzpostavi zanj pravilno strategijo razporeditve sredstev (na primer 60 odstotkov delnice in delniški skladi ter 40 odstotne obveznice, obvezniški skladi in denar) vendar se na koncu leta utež posameznega naložbenega razreda v njegovem portfelju spremeni? Kaj se je zgodilo in kaj bi bilo primerno narediti? Tekom leta je tržna vrednost posameznega vrednostnega papirja v vlagateljevem portfelju prinesla drugačen donos, kar je povzročilo spremembo uteži. To pomeni, da je treba ponovno uravnotežiti (ovrednotiti) portfelj in to posamezniku omogoča, da ohrani svojo stopnjo tveganja in si hkrati zmanjša tveganje.

Uravnoteženje portfelja pomeni postopek nakupa in prodaje določenega dela vlagateljevega portfelja, da bi tako povrnili utež vsakega naložbenega razreda nazaj v prvotno stanje. Poleg tega se lahko re-balansiranje portfelja uporabi tudi v primeru, če se naložbena strategija vlagatelja ali njegova toleranca do tveganja spremenita. Vlagatelj z uravnoteženjem ponovno prilagodi uteži vsakega naložbenega razreda v portfelju z namenom, da doseže novo oblikovano razporeditev sredstev, ki je bila zanj določena že na začetku.

Kako lahko Janez investira privarčevani denar v višini 10 tisoč evrov

Če na preprostem primeru ponazorim. Janez investira privarčevani denar v višini 10.000 evrov. Odloči se, da bo vložil 50 odstotkov v obvezniški sklad, 10 odstotkov v sklad denarnega trga in 40 odstotkov v delniške vzajemne sklade. Ob koncu leta Janez ugotavlja, da je delež delniških skladov zaradi donosa znotraj njegovega portfelja močno presegel delež obvezniških naložb in naložb denarnega trga. To je seveda povzročilo spremembo oziroma odstopanje od prvotne sestave premoženja, saj se je delež delniških naložb povečal na 49 odstotkov ter se na drugi strani zmanjšal delež sredstev v obvezniške naložbe (42 odstotkov) in denarne naložbe (9 odstotkov). S spremembo se je povečalo tudi tveganje njegovega portfelja. Priljubljeno prepričanje med vlagatelji je, če se je investicija v zadnjem letu dobro obnesla, bo tako nadaljevala tudi v prihodnje. Na žalost pa pretekla uspešnost in pretekli donos nista vedno pokazatelj bodočega gibanja in uspeha - dejstvo, ki ga razkrivajo vsi vzajemni skladi. Star in preizkušan rek pravi, da bi moral biti tisti, ki si ne more privoščiti tveganja zadovoljen z relativno nižjim donosom svojih naložb. Od tod se je tako razvilo splošno stališče, da je stopnja donosa, ki bi si vlagatelj moral želeti bolj ali manj odvisna od stopnje tveganja, ki jo je pripravljen sprejeti.

Osnovno vodilo portfeljske strategije vlaganja pravi, da vlagatelj ne bi smel imeti v delniških naložbah manj kot 25 odstotkov ali več kot 75 odstotkov. Ob tem je seveda treba upoštevati kriterij zdravega razuma, ki določa, da je treba delež delniških naložb povečati v primeru nizkih cen, do katerih pride zaradi medvedjega borznega trenda (obdobje padanja tečajev). In nasprotno – zdrava presoja bo zahtevala zmanjšanje deleža delniških naložb, če bo ocenjeno, da je borza nevarno visoka.

Vendar pa je to velikokrat lažje izreči kot realizirati, saj so v nasprotju s človeškim značajem, ki producira medvedje in bikovske trge. Svetovati zmanjšanje deleža delnic, ko borza prekorači neko točko in povečanje tega deleža, ko trgi padejo, je skoraj protislovno. Pri portfeljski strategiji vlaganja je pomembno, da se, kolikor je le možno, ohranja enako razmerje med delniškimi naložbami in naložbami z fiksnim donosom ter denarjem. Tako kot pri številnih strategijah varovanja pred tveganji je lahko potencial na strani donosa omejen, vendar se z strategijo uravnoteženja portfelja vseeno držite znotraj vaše stopnje tveganja na enoto pričakovanega donosa.