Kmalu po nastopu tretje vlade Janeza Janše je del javnosti in opozicije razburila odločitev odbora za proslave.
Odbor, ki ga vodi Janšev zaupnik in generalni sekretar vlade Božo Predalič, je iz proslave izključil oba dosedanja predstavnika veteranskih in domoljubnih organizacij, v odbor pa imenoval predstavnika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Na to odločitev se je odzval tudi vedno previdni predsednik republike Borut Pahor, ki je vladi predlagal, naj v koordinacijski odbor znova vključi omenjena predstavnika. Po mnenju Pahorja bi vlada tudi na ta način potrdila svojo zavezanost načelu vključevanja, in ne izključevanja.
Predsedujoča SD Tanja Fajon je ta teden v pismu predsednika republike Boruta Pahorja in premierja Janeza Janšo pozvala, naj »z vključitvijo vseh, še posebej vseh veteranskih organizacij, predvsem pa z iskrenim obžalovanjem globokega družbenega razdora in razlogov zanj« omogočita, da Slovenija nastanek samostojne države praznuje enotna in povezana.
Repriza leta 2012
Aktiv delavk in delavcev v kulturi je pozval k bojkotu državne proslave, med drugim zaradi Janševega revidiranja zgodovine, napovedovanja grozljive prihodnosti, žalitev in izključevanja. Za danes zvečer je aktiv napovedal zbor na Prešernovem trgu v Ljubljani, kjer nameravajo izvesti lasten program.
Podoben zaplet glede udeležencev državne proslave se je zgodil že kmalu po nastopu druge Janševe vlade leta 2012. Odbor za koordinacijo državnih proslav takrat na državno proslavoni povabil praporščakov Zveze združenj borcev za vrednote NOB, naknadno pa je izločil še praporščake Zveze društev General Maister, Društva za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske in Zveze društev vojnih invalidov Slovenije. Ker so se po padcu druge Janševe vlade omenjeni vrnili na državne slovesnosti, je opozicija leta 2013 protestno organizirala svojo proslavo.
Dve proslavi sta potekali tudi leta 2016, ko je alternativno organiziralo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. Ob zgražanju širšega dela javnosti in političnih nasprotnikov ter očitkih, da dvojne proslave le delijo, je Janša zapisal: »A zdaj pa nam bodo tisti, ki jim samostojna Slovenija nikoli ni bila intimna opcija, še ukazovali, kako naj proslavljamo.«
Združeni le prvič
V samostojni Sloveniji je sicer le ena državna proslava združila vse prebivalce. Prva, leta 1991, ko smo ob preletavanju migov Jugoslovanske armade praznovali rojstvo svoje države. V naslednjih letih so se začeli vrstiti svojevrstni bojkoti, ob pripravah na državno slovesnost leta 1995 pa se je odvil prvi večji spor glede vrstnega reda govornikov, zato na prireditvi osrednjega govornika sploh ni bilo. Ob tem je avtor proslave, režiser Matjaž Berger, za naslov izbral Kosovelov verz Kons 5. »Gnoj je zlato, zlato je gnoj, oboje = 0.« Predsedniki pomladnih strank so zato proslavo bojkotirali.
Spor se je nadaljeval leta 1996, ker je zbranim na osrednji državni slovesnosti ob peti obletnici osamosvojitve kot osrednji govornik spregovoril tedanji predsednik države Milan Kučan. V znak protesta je opozicija pod vodstvom Janše nekaj sto metrov stran, na Kongresnem trgu, organizirala svojo proslavo. Med letoma 1996 in 2005 je postala tradicija, da zbrane na osrednji državni slovesnosti ob dnevu državnosti nagovori aktualni predsednik republike. Kljub temu so proslave vseskozi povzročale trenja v politiki. Tradicijo nastopa predsednika države kot osrednjega govornika je leta 2006 presekal Janša kot premier.
Plagiat ali original?
Petnajsto letnico osamosvojitve je v vseh pogledih zaznamoval govor Janše, za katerega je prejel nagrado bob leta. »Nikoli ne bomo največji. Nikoli ne bomo najmočnejši. Lahko pa smo najboljši. Lahko ustvarimo najboljše okolje za izpolnjeno življenje. Najboljše okolje za varno in zdravo odraščanje naših otrok. Najboljše mesto za srečo,« je dejal. »Danes si lahko bolj kot kadarkoli prej zastavimo velike cilje za prihodnost. Ne želimo biti nič manj kot ena najuspešnejših držav na svetu. Eden svetilnikov 21. stoletja. Na poti k temu cilju bomo posegli po najboljšem, kar je v našem narodnem značaju. Tudi če se je v preteklosti ponekod skrilo še tako globoko. Ustvarjalnost. Delavnost. Podjetnost. Predanost. Pravičnost. Odprtost. Strpnost. Poštenje. Solidarnost. Stare slovenske vrednote. Nova slovenska samozavest.« Dve leti kasneje se je izkazalo, da je govor neverjetno podoben nastopu britanskega premierja Tonyja Blaira leta 1997. »Nikoli ne bomo največji. Verjetno nikoli ne bomo najmočnejši. Toda lahko smo najboljši. Najboljše mesto za življenje. Najboljše mesto za odraščanje otrok, najboljše mesto za izpopolnjeno življenje, najboljše mesto za starost ... Danes želim zastaviti ambiciozen cilj za to državo. Da ne bo nič manj kot vzorna država 21. stoletja, svetilnik sveta. To pomeni poseči v bogastvo britanskega značaja ... stare britanske vrednote, a nova britanska samozavest.« Janša je dobesedno prepisal 505 znakov ali 93 besed, a tega ni nikoli javno priznal.
Kot osrednji govornik je sicer zadnjič nastopil na državni proslavi leta 2007, ki jo je ponovno zaznamoval zaplet okoli izbire »zvezde večera«. Sporekli so se Janša kot premier na eni strani ter tedanji predsednik države Janez Drnovšek in nekdanji predsednik republike Milan Kučan na drugi. Na proslavi je na koncu govoril Janša, Drnovšek se je namreč odpovedal nastopu in udeležbi, Kučan pa je dogodek bojkotiral. Predsednik republike je na proslavi ob dnevu državnosti manjkal prvič v zgodovini samostojne Slovenije. Od leta 2008 pa je predsednik države ponovno osrednji govornik.
Proslave ne bi smele biti poligon za obračunavanja
Predsednik vlade Janez Janša se je odzval na napovedani bojkot državne proslave: »Pozivanje na antiproslavo ob dnevu državnosti je nedostojno, zavržno in izven vsega, kar si predstavljamo pod besedami 'normalnost' in 'civilizacija'.« Dodal je, da so na petkovih protivladnih protestih razdelili na tisoče letakov za antiproslavo, ki naj bi motila državno proslavo.
Dolgoletno vodjo državnega protokola Ksenijo Benedetti smo povprašali, kako je dogajanje v politiki vplivalo na priprave in potek državne proslave ob dnevu državnosti. »Državne proslave imajo svoje zakonitosti in protokolarne uvode, ki se načeloma ne spreminjajo z različnimi politikami. Se pa spreminjajo program proslav in govorniki na njej, razen za proslavo ob dnevu državnosti, ko je po dogovoru v Koordinacijskem odboru za državne proslave govornik vedno predsednik države. O vsebinah proslav vedno odloča Koordinacijski odbor za državne proslave na predlog izbranih scenaristov in režiserjev, ki jih izbere vodja odbora skupaj s Službo za državne proslave. Tako je bilo, ko sem bila kot šefinja Protokola Republike Slovenije članica odbora, ne vem pa, kako je zdaj. Člani odbora so sicer predstavniki različnih institucij in drugih organizacij, kar se z vsako vlado malce spremeni. Pomembno je seveda tudi, kdo odbor vodi,« je pojasnila.
Kako zahtevno opravilo pa je bila določitev sedežnega reda na tistih redkih proslavah, ki so se jih udeležili visoki predstavniki nasprotnih političnih polov?
»Sedežni red je ob vsaki proslavi poseben izziv, čeprav veljajo določena pravila vrstnega reda, ki sicer niso nikjer uradno zapisana, jih pa Protokol Republike Slovenije že vsa leta v praksi uporablja. Ta pravila so v pomoč pri pripravi sedežnih redov, se je pa tudi zgodilo (sicer redko), da smo jih morali zaradi pritiska najvišjih funkcionarjev spremeniti, ker me je vedno zelo jezilo. Pri protokolu sem namreč zagovornica sedežnih redov na podlagi funkcij, in ne na podlagi imen in priimkov na teh funkcijah. Župan Ljubljane je župan glavnega mesta in pika. Kdorkoli pač to je, in če nam je všeč ali ne. Enako velja za druge funkcije. Vedno sem bila zelo vesela, če so na državno proslavo prišli predstavniki vseh političnih polov in na ta dan presegli svoja politična razhajanja ter praznovali skupaj. Menim, da državne proslave ne bi smele biti poligon za obračunavanja s političnimi nasprotniki, tudi v govorih ne, temveč mesto, kjer bi lahko vsi skupaj enotno praznovali. Žal ni bilo vedno tako,« ugotavlja Benedettijeva.
