Novice Svet24

STA

Kakšni vozniki smo? Se kultura vožnje Slovencev izboljšuje?

Na žalost se ne izboljšuje, ampak celo slabša. Pravzaprav moram žal reči, da tako slaba, kakršna je trenutno, že dolgo ni bila. Verjetno k temu pripomore tudi splošno počutje človeka – in zadnje čase je zaradi edinstvenega dogajanja napetosti zagotovo nekaj več. Razmere, ki smo jim priča, in s tem povezano naše stanje gotovo vplivajo tudi na vožnjo. Ljudje za volanom niso več tako zbrani. Razmišljajo o marsičem drugem, le o vožnji ne. Vožnjo je treba razumeti kot delo in pri vsakem delu je treba biti zbran, sploh pa pri vožnji, ki je najnevarnejše človekovo početje.

Kaj je največja težava na slovenskih cestah; so to alkohol, hitrost, nepoznavanje pravil, nestrpnost, uporaba telefona med vožnjo?

Vse našteto, še najbolj pa uporaba telefona. Peljite se na primer po Dunajski ali Celovški cesti v Ljubljani, ki sta zelo prometni območji, in opazujte voznike. Ne da ima telefon v rokah polovica od desetih, temveč celo sedem od desetih voznikov. Če govorimo o voznikih kombiniranih vozil, je še huje: med vožnjo jih telefonira devet od desetih. In naj dodam, da prostoročno telefoniranje ni nič bolj varno. Kje pa! Kako naj boš ob pogovoru osredotočen na dogajanje na cesti?! Ali je pozornost na rokah in/ali na pogovoru ali pa je usmerjena na cesto, oboje naenkrat ne gre, možgani ne morejo delati dveh stvari naenkrat. Tako bo ob uporabi telefona med vožnjo, če pride do občutljive situacije, reakcijski čas pomembno daljši. Hočem reči, da je povsem vseeno, ali telefoniramo, ne da bi aparat držali, ali pa imamo telefon v roki. Naj omenim nedavno nemško raziskavo. V Berlinu so spremljali prometne nezgode od najbolj blagih do hujših. Izkazalo se je, da je 72 odstotkom teh nesreč botrovala uporaba mobilnega telefona med vožnjo. Seveda sta težava tudi alkohol in hitrost, to vsekakor, ampak tokrat bi izkoristil priložnost in ljudi res posvaril glede nespametnosti, ki nas lahko stane ogromno – preveč; to je telefoniranje med vožnjo. In veste, ni nujno, da se ljudje poškodujejo samo v hujših nesrečah. Ne, ogromno resnih posledic, poškodb možganov, invalidnosti, je tudi ob ne tako močnih trkih.

Na koliko časa bi po vašem mnenju morali osveževati znanje o cestnoprometnih predpisih?

Bolj kot to bi rekel, da bi vsak, predvsem pa starejši, moral opraviti tečaj varne vožnje. No, saj za mlade voznike zdaj velja, da morajo v dveh letih po tem, ko so opravili vozniški izpit, na tovrstni tečaj, in to je dobro. Večji problem so vozniki, ki imajo 50, 60 in več let in so se prej vozili v stoenkah ter podobnih vozilih, ki niso tako tehnološko napredna. Kar naenkrat so se znašli v sodobnih vozilih, ki jih je drugače voziti. Avtomobili so se spremenili, se drugače obnašajo kot včasih. Starejši pa s tem niso tako seznanjeni. Ne vedo, kako delujejo vsi sodobni sistemi za varnost, na primer tisti, ki pomaga, ko vozilu drsi. Če bo voznik posegel v to, kar poskuša avto narediti sam, bo ta sistem neuporaben in bomo imeli neželen rezultat. Pravzaprav bi morali vsi obiskati tečaj varne vožnje, vsi, ki vozijo sodobne avtomobile, in sicer da spoznajo mehanizme, možnosti, ki jih ta vozila ponujajo, ter jih izkoristijo na pravi način. 

Kaj polagate na srce vsem voznikom?

To, kar bodo sicer težko sprejeli, kajti časi so taki, da telefona nobeden ne bo izpustil iz rok. Včasih imajo zabava in opravila na njem prednost celo pred hranjenjem. Telefon je tisti, ki nas dela v prometu najbolj nevarne. Dandanes je morda res težko živeti brez telefona, ampak vseeno in zelo resno – med vožnjo ga odložimo.