Zaradi izbruha covida-19 so se med najbolj prizadetimi znašli tudi poklici znotraj kulture. Številni delujejo kot samozaposleni in prekarni delavci, mnoge je državna pomoč zaobšla. V zadnjih tednih smo tako pred ministrstvom za kulturo videli že več množičnih protestov, saj kulturniki od vlade in njenih simpatizerjev ne dobivajo podpore, ki jo pričakujejo oziroma potrebujejo. Namesto pomoči se njihov položaj relativizira. Kulturniki, ki se javno izpostavijo in opozarjajo na nastali položaj, so pogosto na družbenih omrežjih deležni verbalnih napadov privržencev trenutne vlade. Tiste, ki se pojavljajo na protestih, se na družbenih omrežjih pogosto označuje s paraziti. Veliko prahu je dvignil tudi zapis evropske poslanke Romane Tomc, v katerem ocenjuje, katera kultura si zasluži preživetje in katera ne, ter ob tem postavi tezo, da je dobra kultura le tista, ki lahko preživi na trgu.
Raziskava
Da bi predstavili realno stanje na področju kulture, so v kulturnem centru Poligon izvedli raziskavo, v kateri je sodelovalo več kot 5000 slovenskih ustvarjalcev. Raziskava poskuša odgovoriti na vprašanja, koliko jih je obsedelo doma brez dela, ali so bili od začetka epidemije deležni odpovedi poslov ter v kakšni vrednosti in kako se delali med samoizolacijo. Na vprašanja so odgovarjali zaposleni in samozaposleni s področja glasbe, likovne umetnosti, fotografije, filma, arhitekture, literarnega ustvarjanja, intermedijske umetnosti ...
Upad poslov
Rezultati raziskave kažejo, da je bilo več kot 75 odstotkov zaposlenih v kulturi v času epidemije soočenih z odpovedjo posla. Najbolj prizadete dejavnosti so bile film, avdio in video produkcija, uprizoritvene umetnosti in glasba. Rezultati raziskave so, da je bila povprečna vrednost poslov v marcu ocenjena na 2945 evrov, v aprilu in maju pa 5983 evrov. Tisti najbolj ranljivi, torej samozaposleni v kulturi in samostojni podjetniki, ki delujejo na tem področju, so svoje izgube ovrednotili na nekaj več kot 2000 evrov vsak mesec (marec, april, maj). Številni izmed njih delujejo tudi v najetih prostorih. Čeprav so predstavniki zaposlenih v kulturi večkrat apelirali na snovalce protikoronskih ukrepov, naj nagovorijo vprašanje najemnin, so bili prepuščeni sami sebi. Tako se je 18,4 odstotka anketirancem uspelo dogovoriti za znižanje najemnin, ostali se še vedno borijo ali pa so že soočeni z dejstvom, da bodo morali kljub izpadu dohodka najemnine poravnati. Prostore najema več kot tretjina vseh delavcev s področja kulture.
Doma brez dela
Kar 30 odstotkov vseh, ki so sodelovali v raziskavi, v času epidemije ni imelo nikakršnega dela in je bilo obsojenih na čakanje doma. Osemintrideset odstotkov jih je delalo od doma, le okoli 12 odstotkov pa je delno ali v celoti še vedno hodilo na delovno mesto. Ob tem je kar 73,4 odstotka vseh pričalo o zmanjšani produktivnosti, kot razloge pa so navedli strah in negotovost zaradi epidemije, varstvo in šolanje otrok, ki so ga morali opravljati sočasno z delom, zaplete zaradi dela prek spleta in neprimernost domačega okolja, saj naj bi jih motili domača opravila in pomanjkanje jasne ločnice med delovnim in prostim časom.
Slaba ocena
Kar 63 odstotkov vseh vprašanih meni, da so ukrepi vlade nezadostni, 24 odstotkov jih je ocenilo kot zadostne, le 4,6 odstotka vprašanih pa je ukrepe ocenilo kot prav dobre ali odlične. Ob tem so sodelujoči ocenili, da so ukrepi pomanjkljivi, ker vlada preprosto ne pozna značilnosti delovanja kulturno-kreativnega sektorja, ob čemer so številni kulturni ustvarjalci ostali spregledani. Glede na odgovore, ki so jih podali kulturniki, je videti tudi, da jih med njimi ni veliko, ki bi upali na lepšo prihodnost. Pričakujejo težje razmere na trgu, zamude pri plačilih in znižanje honorarjev.