Dr. Bojano Beović smo vprašali, kakšne bile strokovne podlage za ukinitev epidemije. Odgovorila nam je zgolj: »Razlogi so bili v nizkem številu novih primerov, kar je bilo javno objavljeno.«
Ko je slovenska vlada 14. maja oznanila, da je prišel čas, da se prekliče epidemijo, je bila javnost zelo presenečena. Ne, ker ne bi tega pričakovali zaradi dobre epidemiološke slike, ampak ker je še dan pred tem Jelko Kacin izjavil, da o preklicu epidemije »ne razmišlja niti ministrstvo za zdravje, še manj pa svetovalna skupina ministrstva za zdravje, ki jo vodi Bojana Beović«. Pozneje se je izkazalo, da preklica niso predlagali strokovnjaki, ampak je šlo za predlog vlade.
Povedna odsotnost?
Tako ne čudi poteza opozicijskih strank, ki so zahtevale sklic izredne seje odbora državnega zbora za zdravstvo, na kateri bi jim predstavniki izvršne oblasti morali pojasniti, kakšne so bile strokovne podlage za to, da smo v Sloveniji epidemijo preklicali. A že pogled na prisotne na seji je nakazal, da utegnejo ostati najpomembnejša vprašanja neodgovorjena, saj na njej ni bilo ne dr. Bojane Beović, vodje strokovne skupine za covid-19, ne dr. Mateje Logar z infekcijske klinike, čeprav sta na uradnem seznamu vabljenih, ki je objavljen na spletni strani državnega zbora.
Za manjši minus v BDP
V imenu vlade je odgovore podajala dr. Tina Bregant, sekretarka na ministrstvu za zdravje, ki je pojasnila, da je sproščanje ukrepov temeljilo na strokovni utemeljitvi. »Odločitev o sproščanju ukrepov je padla takrat, ko je efektivna reproduktivna številka padla pod ena, kar pomeni, da je en okuženi z novim koronavirusom prenesel okužbo na manj kot enega človeka,« je dejala. Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek je dodal, da so tri tedne prej, preden je vlada potrdila sklep, vladi sporočili, da bo treba epidemijo počasi ukiniti. »Ko smo prišli do točke, da smo ugotovili, da lahko z obstoječo zdravstveno mrežo obvladujemo število obolelih ter okuženih in da ne potrebujemo več pomoči ostalih, je prišel čas, da se administrativno ukine epidemijo,« je pojasnil. »V trenutku, ko se je pokazala možnost, da prekličemo epidemijo, smo to tudi predlagali, ker na ta način tudi zmanjšujemo minus v BDP,« je dejal Krek.
Vabila ni prejela
A njegova izjava je v nasprotju s tistim, kar je bilo o poteku sprejemanja odločitve o ukinitvi epidemije znanega do zdaj, saj je vlada pojasnila, da so ukrep ukinitve predlagali oni in ga poslali NIJZ, ki naj bi nato preigral različne scenarije. Ob pojasnilih tako Bregantove kot Kreka opozicijski poslanci niso mogli skriti ogorčenja. Pričakovali so namreč dokument s strokovno analizo stanja, na katero se je vlada oprla pri svoji odločitvi. A tega ne NIJZ ne ministrstvo za zdravje nista dostavila. Na dr. Bojano Beović smo naslovili vprašanje, zakaj se ni udeležila seje odbora za zdravstvo, kjer bi morda lahko dodatno osvetlila, kako je bila sprejeta odločitev o ukinitvi epidemije. Odgovorila nam je: »Vabila nisem dobila ne po elektronski pošti ne po telefonu, sem preverila.«
Ogorčeni poslanci
Poslanci opozicije, ki s pojasnili Kreka in Bregantove niso bili zadovoljni, so predlagali, naj odbor pozove ministrstvo za zdravje, da jim v sedmih dneh posreduje strokovne podlage in ocene zdravniške stroke, na podlagi katerih je vlada sprejela odločitev o preklicu epidemije. A so jih koalicijski poslanci povozili kot valjar, jih preglasovali in na koncu celo sprejeli sklep, da je bila epidemija preklicana na podlagi strokovnih ugotovitev. Poslanci SD, LMŠ, SAB in SD so bili zaradi pomanjkanja pojasnil in omenjenega sklepa tako ogorčeni, da so sejo zapustili in obstruirali glasovanje.
